Najhitrejši DSL ta hip
Zgodba še iz časov modemov se danes (spet) ponavlja. Ko smo že mislili, da je bakrena telefonska parica s prihodom ADSL2+ in VDSL dodobra izkoriščena, se je na trgu znašel VDSL2.
Naj nekoliko osvežimo dogajanje z začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat so izdelovalci analognih modemov najprej zatrjevali, da več kot 9600 znakov na sekundo ("bps") prek bakrene parice ni možno prenesti. A vendarle so se kmalu pojavili modemi z nazivno hitrostjo 14.400, nato 19.200, zelo razvpita je bila tudi predstavitev modemov V.34 s hitrostjo 28.800 in 33.600. Hitrost 56.000 pa je bil zadnji korak v razvoju modemov, saj so širokopasovne tehnologije, sprva prek kabelskih omrežij, že začele izpodrivati analogni način prenosa podatkov (ki je moral za prenos izkoristiti zelo ozek frekvenčni pas, ki je bil rezerviran za govorno telefonijo).
Primerjava cen dostopa prek VDSL oz. VDSL2
Koliko stane VDSL2?
SiOL ponuja naročniške pakete Solo, Duo in Trio, ki so različno bogati z digitalnimi storitvami. Skupna značilnost vseh je, da je osnovna hitrost povezave v internet vedno 1 Mb/s, višje hitrosti pa so na voljo kot nadgradnje izbranega paketa. Enako velja za dostop prek VDSL2, pri čemer bo marsikdo razočaran nad tem, da bo SiOL oz. Telekom (zaenkrat) priključek realiziral zgolj, če (zračna) razdalja med centralo in naročnikom ne presega približno 500 m. V nasprotnem primeru nam bodo ponudili zgolj hitrosti, ki jih ponujajo v okviru ADSL2+, torej z zelo omejeno hitrostjo od naročnika proti internetu ("upload"). Mimogrede, VDSL2 je po besedah SiOLa trenutno na voljo na vseh centralah, kjer ima SiOL svojo kolokacijo, torej v približno 90 krajih po Sloveniji. Seznam je objavljen na SiOLovih spletnih straneh v rubriki "dostopnost".
Same cene hitrejših paketov prek VDSL2 so načeloma dokaj ugodne. Zatakne pa se drugje. Marsikdo bo ugotovil, da je z novim cenikom SiOL ustvaril precejšna neskladja v svoji ponudbi. Tako bomo za nadgradnjo na hitrost 4/512 prek ADSL2+ doplačali 12 evrov vsak mesec, za opazno višjo hitrost 5/2 prek VDSL2 pa zgolj 6 evrov na mesec. Še bolj nerazumljivo je to, da morajo stari naročniki, ki so pri naročilu priključka ADSL ali ADSL2+ podpisali aneks in s tem izkoristili subvencioniran priklop, le-tega (predčasno) prekiniti in tako plačati pogodbeno kazen. Sledi podpis nove pogodbe za priključek VDSL2, pri čemer moramo spet podpisati aneks, če ne želimo plačati za namestitev novega (starega) priključka. Ne glede na to pa se ne moremo izogniti plačilu priklopa priključka VDSL2, če še nimamo širokopasovnega priključka.
http://storitve.siol.net/internet/adsl-dostop/vdsl/
VDSL2 je kakor nalašč za spletne pirate: hitrosti prenosa so zares velike.
Pri tehnologijah xDSL je zgodba podobna. Vsaka na novo predstavljena različica prinese hitrosti, za katere smo že mislili, da jih naša stara bakrena parica nikakor ne bi zmogla. Najnovejši in trenutno najbolj dovršeni VDSL2 tako obljublja hitrosti tudi do 90 Mb/s proti uporabniku in 50 Mb/s v nasprotni smeri, torej v smeri proti internetu ("upload"). To je vsekakor precejšen napredek glede na prve priključke DSL pri nas - ADSL, ki so zmogli hitrosti največ 8/1 Mb/s, v praksi pa največ 4MB/768KB.
Tako pravi teorija, kako pa je v praksi? Hitri priključki DSL so na žalost danes za precejšne število potencialnih uporabnikov še vedno zgolj možnost na papirju, ne pa tudi v realnosti. Največkrat je težava v paricah, v katere je Telekom v preteklosti vlagal (pre)malo sredstev za vzdrževanje in potrebne širitve omrežja. Poleg tega so visoke hitrosti na voljo le tistim, ki so fizično dovolj blizu naročniške telefonske centrale (glej okvirček), saj daljša razdala in s tem daljša bakrena parica do naročnika hitro znižuje razpoložljivo hitrost ne glede na uporabljeno tehnologijo DSL. Za povrh težave lahko nastopijo tudi na strani centrale, saj vse še niso nadgrajene s t. i. koncentratorjem DSLAM izbranega ponudnika, ki mora biti tudi novejšega datuma, če želimo dosegati več kot zgolj osnovne hitrosti priključka DSL.
Hitrost gor - "upload" narašča z večanjem števila hkratnih prenosov datotek.
Kakorkoli že, naše uredništvo je očitno rojeno pod srečno zvezdo, saj s priklopom nismo imeli težav. Telekomov strokovnjak nam je namestil modem Proteus in ustrezen razcepnik ("splitter"), ki podpira večjo pasovno širino, potrebno za delovanje VDSL oz. VDSL2. Modem sicer podpira tudi brezžično povezovanje, vendar moramo za to dokupiti ustrezen brezžični vmesnik USB. Prav tako lahko deluje kot usmerjevalnik, če tako želimo (več o tem v nadaljevanju).
Že takoj po prvem priklopu smo v spletnem nastavitvenem vmesniku modema (http://192.168.1.1, uporabniško ime in geslo je "user") lahko preverili hitrost, pri kateri deluje povezava - celih 43 Mb/s v smeri proti nam in 21 Mb/s v nasprotni smeri. Vsekakor odličen rezultat, je pa res, da je naše uredništvo od centrale oddaljeno pičlih 150 m zračne razdalje, po meritvah Telekoma pa naj bi nas povezovalo približno 500 m (očitno precej kakovostne) bakrene parice.
Primerjava dosegov različnih tehnologij DSL v smeri proti uporabniku (vir: www.iskratel.si)
Seveda nas je zanimalo, kako je z visokimi hitrostmi v praksi. Tu smo bili sprva precej razočarani. Če smo uporabili v Windows XP vgrajeni odjemalec PPPoE, so hitrosti v smeri proti nam sicer dosegale 30 Mb/s, v nasprotni smeri pa dosti manj - zgolj 2 Mb/s. Po nasvetu tehnika iz SiOLa smo nato namesto programskega odjemalca v operacijskem sistemu uporabili modem VDSL2, ki smo ga prej v že omenjenem spletnem vmesniku nastavili za delovanje v načinu usmerjevalnik. To storimo preprosto, z vpisom našega uporabniškega imena in gesla za dostop do storitev SiOLa. Tako smo sicer dosegli višjo hitrost od sebe (okrog 4 Mb/s), a gre glede na začetku omenjeno visoko hitrost sinhronizacije s centralo vendarle za podpovprečen rezultat. Še tretji poizkus smo izvedli z navadnim brezžičnim usmerjevalnikom Linksys, pri čemer se hitrost "download" ni spremenila, "upload" pa se je zvečal na 6 Mb/s.
Izmerjene hitrosti na strani www.speedtest.si
Bolj po naključju pa smo ugotovili, da je skupna dosežena hitrost višja, če poženemo več hkratnih med seboj neodvisnih prenosov. Za primer: dva ali več hkratnih prenosov iz (istega ali nekega drugega) strežnika FTP. Tako smo hitrost proti nam zvišali na celih 40 Mb/s (prenos dveh datotek prek FTP), "upload" pa se je povečeval sorazmerno s številom hkratnih prenosov. Tako smo polno hitrost 20 Mb/s v smeri od nas dosegli šele pri nekako osmih hkratnih prenosih FTP. A še to zgolj prek našega usmerjevalnika, saj je bila zabeležena hitrost pri uporabi modema VDSL ali odjemalca PPPoE dosti manjša (okoli 11 Mb/s) kljub več hkratnim povezavam. Delno gre te težave morda pripisati tudi temu, da ni vsak spletni strežnik ali strežnik FTP sposoben streči odjemalcem, ki si lastijo več deset megabitne povezave.
Hitrost povezave med centralo in modemom, kot jo sporoči modem VDSL Proteus.
VDSL2 je torej najhitrejša različica tehnologije DSL ta hip. Dosežene hitrosti so visoke, celo tako visoke, da se včasih zdi na mestu vprašanje, kaj s toliko razpoložljive pasovne širine sploh početi. A vendarle storitve, kot so IPTV, VoD (Video on Demand), televizija visoke ločljivosti itd., zahtevajo široko "pipico" in prav je, da je ta na voljo tistim, ki si jo želijo (in so jo pripravljeni plačati). Vsekakor pa menimo, da bo VDSL2 ena zadnjih, če ne zadnja različica tehnologije DSL pri nas. Oba največja ponudnika "širokega" interneta pri nas, Telekom-SiOL in T-2, namreč intenzivno vlagata v optično omrežje, ki hitrostnih omejitev ali omejitev razdalje iz sveta bakrenih paric praktično ne pozna. No, lahko pa se seveda tudi motimo ;-)