Monitor Svet - svet se spreminja
V torek, 11.4, je izšla druga posebna Monitorjeva izdaja Svet. Zasnove ostajajo enake kot lani, vsebina pa se spreminja, tako kot se spreminja tudi svet.
Monitor Svet tudi tokrat ostaja izbor najboljših vsebin iz tujega tiska, kot piše na naslovnici. Tudi tokrat smo se po nakupih odpravili do revij MIT Technology Review, News Scientist, The Atlantic in FAST Company. A če smo v lanski premierni številki iz tujine razbrali vse o Googlu, kot smo se ga navadili imeti radi, o njihovih samovozečih avtomobilih, o balonih, ki naj bi po svetu oddajali internetni signal, o vesoljski dvigalih, s katerimi naj bi nekoč v vesolje dvigovali satelite, in o teleportaciji, je letos vse drugače. Google (prav, pa matično podjetje Alphabet) je namreč zaposlil novo finančno direktorico in ta je ugotovila tisto, kar s(m)o vsi vedeli, pa si nihče ni drznil izreči – Google je le zelo uspešen prodajalec oglasov z zelo veliko hobiji. Kot prava finančna direktorica je/bo naredila vse, da bi iz teh hobijev kdaj tudi kaj nastalo (beri: dobiček), ali pa jih ne bo več. Google tako naenkrat nima več nekdaj tako opevanega oddelka za samovozeče avtomobile, temveč novoustanovljeno podjetje, ki se je že odločilo, da se avtomobilov ne bo šlo, temveč se bo ukvarjalo le s »samovozečimi« tehnologijami zanje. (Mimogrede, nekdanji zaposleni tega podjetja je te tehnologije mirno odnesel k novemu zaposlovalcu – Uberju.) O internetnih balonih ne govorijo več, prav tako seveda ne o vesoljskih dvigalih in teleportaciji. Lepo je bilo imeti radovednega bogatega Googla, a časi se pač spreminjajo.
Google tako danes vlaga predvsem v tisto, kar se mu kaže kmalu obrestovati. V strojno učenje, umetno inteligenco in kvantne računalnike, ki bodo korake do prvih dveh ustrezno skrajšali. In pri tem seveda ni edini, umetna inteligenca je področje, ki se je po dolgih letih (desetletjih) stagnacije, ki je sledila prvim poskusom z nevronskimi mrežami, zelo aktivno prebudilo. Novi algoritmi, predvsem pa velikanska omrežja računalnikov, ki lahko obdelujejo gore podatkov, so danes tisto, zaradi česar smo se odločili, da umetno inteligenco velja postaviti tudi za nosilno temo tokratne številke.
Premislite, ko boste naslednjič kupovali televizor, ki vaše izgovorjene ukaze (in še vaš pogovor z domačimi) pretaka do strežnikov izdelovalca, tam pa jih lahko prevzamejo nepoklicani.
Umetna inteligenca bo nekoč zaslužna za krepko nadgrajeno inteligenco današnjih »pomočnic« (Apple Siri, Amazon Alexa, Microsoft Cortana, Google Assistant, nenazadnje tudi Samsung Bixby). S strojnim učenjem je na podlagi obstoječih podatkov že danes mogoče napovedovati prihodnje dogodke. Navsezadnje se lahko »stroji« danes naučijo fizike in, morda še najbolj koristno – samodejno cenzurirajo t. i. internetne trole. O vsem tem si lahko preberete v tokratnem Fokusu, za konec pa še daljši razmislek na temo – kaj pa, če nam bo uspelo in bo umetna inteligenca nekoč res inteligentna? Bolj kot človeštvo?
Zanimajo pa nas tudi druge nove tehnologije, denimo baterije, še vedno ključna težava električnih avtomobilov. Ali pa bomo na koncu pristali pri ultrakondenzatorjih? In prihajajoči asistenčni sistemi v avtomobilih, ki bodo nekoč pripeljali do popolne avtonomnosti jeklenih konjičkov. Sploh pa, ko smo že pri samodejnih avtomobilih – preberite si zanimiv prispevek o etičnih dilemah, s katerimi se bodo morali ukvarjati sistemi v njih. Da, etičnih – koga je »bolj sprejemljivo« ubiti, šoferja ali pešca?
In, da zanima nas tudi t. i. Internet stvari. Saj veste, množica naprav, ki jih je kar se da nujno in kar takoj priklopiti v internet. Včasih zato, ker je to res koristno, včasih zato, ker je to moderno. Vedno pa »zato«, da imajo hekerji veliko zabave, pa tudi koristi in nazadnje denarja. Premislite, ko boste naslednjič kupovali televizor, ki vaše izgovorjene ukaze (in še vaš pogovor z domačimi) pretaka do strežnikov izdelovalca, tam pa jih lahko prevzamejo nepoklicani. Ali ko boste na Wifi priklopili otroško varuško. Ali pa kar strojček za kavo.
Dotlej pa upajmo, da osebnosti, na katere stavimo tehnološki navdušenci, ne bodo (dokončno?) izgubile kompasa. Tokrat si lahko preberete o Elonu Musku, ki je denar od Paypala vložil v električne avtomobile (Tesla) in rakete (SpaceX), s katerimi obljublja tudi obisk Lune in celo Marsa. In o kitajskem podjetju Tancent, ki ruši vse rekorde. In seveda o novem direktorju Googla, Sundarju Pichaiu. Pa tudi o velikanu, ki to kar naenkrat ni več –podjetju GoPro.
Veliko vsebine, obilo branja, naprodaj pa kar dva meseca, to je moto naše mednarodne edicije, Monitorja Svet.
Konec meseca pa se seveda vračamo na ustaljeni tir z naslednjo redno številko Monitorja - izidemo v torek, 25. aprila.
Digitalni Monitor
Monitor lahko berete tudi v spletni različici, vse dosedanje številke revije so brezplačno na voljo v našem spletnem arhivu, na DVDju pa je voljo tudi celotna paleta številk v formatu PDF.
Monitor lahko berete tudi na telefonih in tablicah Apple in Android:
Android: www.monitor.si/monitor_play
iPad: www.monitor.si/monitor_ipad
iPhone: www.monitor.si/monitor_iphone
