Microsoft seje strah, negotovost in dvom

Microsoft seje strah, negotovost in dvom
Objavljeno: 30.11.2010 | Avtor: Matjaž Horvat | Kategorija: Mnenja | Revija: November 2010

Microsoft v zadnjem času doživlja poraz za porazom. V drugem četrtletju letošnjega leta je operacijski sistem Windows Mobile poganjal le še 5 odstotkov prodanih pametnih telefonov, medtem ko odprtokodni Android dosega 17-odstotni tržni delež in je najhitreje rastoči operacijski sistem v tem segmentu. Internet Explorer po zadnjih raziskavah uporablja manj kot polovica uporabnikov spleta, kar pomeni dokončno zmago odprtih spletnih standardov. In da bo mera polna - Apple je po tržni kapitalizaciji prerasel Microsoft.

To je le nekaj področij, ki vodilnim možem Microsofta pretekle mesece niso pustili mirno spati. Še bolj kot ob samih porazih jim je verjetno neprijetno ob misli na tekmece, ki so jih porazili, saj so jih še predvčerajšnjim prezirali in zasmehovali. Spomnimo se samo Ballmerjeve močne izjave, da je Linux "rak, ki se v smislu intelektualne lastnine pritrdi na vse, česar se dotakne", ali pa nedavne proslave izida operacijskega sistema Windows Phone 7 v Redmondu, ki je potekala v obliki morbidne pogrebne slovesnosti ob smrti iPhona in BlackBerryja. S tem in s števinimi drugimi nepremišljenimi potezami je Microsoft pokazal, da se ne znajde najbolje na spolzkih tleh in v težkih časih, ki se jih trenutno otepa, mu še kako drsi.

Nazadnje je nekoč nepremagljivi monopolist pristal na zadnji plati ob odzivih na propagandni videoposnetek, ki črni pisarniško zbirko OpenOffice.org in prosto dostopno programsko opremo nasploh. V tri minute dolgem videu je zbranih 17 komentarjev nekdanjih uporabnikov odprtokodne pisarniške zbirke, ki se v glavnem pritožujejo nad višjimi dolgoročnimi stroški, skromno medobratovalnostjo in nižjo učinkovitostjo v primerjavi z Officeom. Kasneje se je izkazalo, da citati uporabnikov izvirajo iz Microsoftovih lastnih študij in izjav za javnost preteklih nekaj let, mračni video je po več sto tisoč ogledih pozitivno ocenil le eden od desetih gledalcev, vmes pa je bil s strani Microsofta celo odstranjen z YouTuba. Oglejmo si nekaj zabavnih izjav iz videa.

Direktor za tehnologijo nekega šolskega okrožja trdi, da "potrebuje nekaj, na kar se lahko zanese". Jeff se ob tem še vpraša: "Če se odprtokodna brezplačna rešitev pokvari, kdo jo bo popravil?" Odgovorimo lahko z vprašanjem: kako to, da Microsoftov spletni strežnik Internet Information Services večkrat pade pod pritiski napadalcev kot odprtokodni Apache, čeprav slednji streže več kot še enkrat več spletnih strani od IIS? Če Jeff potrebuje npr. spletni strežnik, na katerega se lahko zanese, je odprtokodna brezplačna rešitev očitno bolj zanesljiva izbira. In če se kljub temu pokvari? Podporo odprtokodnim rešitvam ponujajo številna podjetja, tudi slovenska, o katerih slišimo manj negativnih komentarjev kot na račun uradne Microsoftove podpore. Mnoge težave lahko odpravimo tudi sami, če smo le računalniško pismeni in znamo uporabljati Google.

Bülent Türker je potarnal, da je imel "med uporabo OpenOffice.org največ težav z makri, ki so preslabo podprti." Večina uporabnikov pisarniških zbirk niti ne ve, kaj so makri, drugi pa jih najbrž poznajo predvsem iz časov Melisse in sorodnih virusov. Programski jezik Visual Basic for Applications, ki je del Officea in nekaterih drugih programov, ima namreč dostop do sistemskih klicev Windows, zato je tako rekoč idealna platforma za razvoj zlonamerne programske kode. Makri so pred leti postali ena izmed najbolj razširjenih oblik virusov in še danes ne škodi, če se jih izogibamo. Podatek, da jih OpenOffice.org ne podpira v polni meri, je torej hvalevreden.

"Nisem povsem prepričan, da je odprta koda brezplačna. Vedno so stroški, povezani s podporo, standardizacijo in združljivostjo." Nisem povsem prepričan, ali Microsoft še vedno ne razume razlike med odprtokodno in brezplačno programsko opremo, ali želi zgolj ustvarjati zmedo. Nihče ne trdi, da je podpora za OpenOffice.org brezplačna, dejstvo pa je, da so stroški prehoda enkratni, licenčnine za Office pa je treba plačevati nenehno.

Več pričevanj se nanaša na nepopolno združljivost odprte in Microsoftove pisarniške zbirke, predvsem pri izmenjavi dokumentov. Sodu je izbila dno Tisome Nugent, ki so ji študenti "pošiljali dokumente, pretvorjene iz OpenOffice.org z oblikovnimi napakami, kar jim je poslabšalo ocene." Kako, prosim? Od profesorice z doktorskim nazivom bi človek pričakoval manj naivnosti, od Microsofta manj zavajanja javnosti, od vsakega razumnika pa, da ob takšnih izjavah skoči v zrak in se upre neenakopravni obravnavi študetnov. Samo in samo Microsoft je kriv za nepopolno združljivost pisarniških dokumentov, ker je zaprl zapis dokumentov, ki mu še naprej zagotavlja monopol na trgu pisarniških zbirk.

Potem ko sem v začetku meseca klel zbirko OpenOffice.org, ker še vedno ne omogoča niti tako osnovnega opravila, kot je štetje znakov brez presledkov, si nisem mislil, da bom v kratkem nastopal v vlogi njenega advokata. A strah, negotovost in dvom (SND ali po angleško FUD), ki jih Microsoft že dolga leta seje z namenom zatiranja svojih tekmecev, še posebej perverzno pa v nedavnem videu, terjajo odgovor.

Na vseh 17 komentarjev iz videa odgovarja ena misel Mahatme Gandija: "Najprej te ignorirajo, potem se ti smejijo, potem se borijo proti tebi, potem zmagaš." Na nekaterih trgih so Microsoftovi tekmeci že zmagali. In tudi na drugih je Microsoft na dobri poti, da klavrno konča na koncu misli indijskega voditelja. Z zadnjim propagandnim videom se je podal v boj z OpenOffice.org in s tem prvič priznal, da gre za enakovrednega tekmeca Officeu. Čemu bi sicer primerjal neprimerljivo?

Samo in samo Microsoft je kriv za nepopolno združljivost pisarniških dokumentov, ker je zaprl zapis dokumentov, ki mu še naprej zagotavlja monopol na trgu pisarniških zbirk.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki