LTE v Ljubljani

Objavljeno: 25.9.2012 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Preizkusi | Revija: September 2012

LTE, mobilno omrežje nove generacije, ponekod (napačno) imenovano tudi 4G, smo sredi julija dobili tudi v Sloveniji. No, dobili smo ga na letališču na Brniku, na Bledu in v delu Ljubljane. Preizkusili smo, kako se v primerjavi z že vzpostavljenimi omrežji obnese v našem glavnem mestu.

LTE je že kar nekaj časa čarobna beseda, ki prodaja, vsaj v tujini, vse, od telefonov do iPadov. LTE je tolikšna nadgradnja sedanjih mobilnih omrežij 3G (HSPA+), da omogoča prenosne hitrosti do 100 Mb/s, v prihodnosti pa naj bi LTE Advanced počasi napredoval do fantastičnih 1 Gb/s. Da, takrat se mu bo že smelo reči 4G, zdaj uradno še ne. Pa čeprav to počnejo prav vsi, tudi Simobil.

Prav Simobil je bil namreč presenetljivo prvi, ki je komercialno predstavil LTE pri nas. In ne Mobitel, kot se je z novimi tehnologijami pri nas vedno dogajalo doslej. Mobitel je novo generacijo mobilnih omrežij sicer že dalj časa preizkušal, vendar je testne frekvence nato vrnil in se za poslovno ponudbo ni odločil, Simobil se pač je.

Zakaj sta se oba ponudnika tako odločila, je razumljivo, vsaka odločitev ima svoje prednosti in slabosti. Najprej je tu predvsem vprašanje frekvenc, ki jih država pač še ni razpisala. LTE namreč lahko deluje na različnih frekvencah, prej ali slej bo za to v Evropi namenjen pas okoli 800 MHz, ki je bil doslej v uporabi pri analogni televiziji. Ker ta frekvenčni pas pri nas še ni popolnoma "počiščen", saj ga zasedajo določeni žepi z analogno televizijo, predvsem pa vanj "špricajo" italijanski oddajniki, je trenutno treba iskati drugačne rešitve. Simobil se je odločil, da bo LTEju namenil pas 1800 MHz, ki so ga od APEKa sicer že pred časom dobili za 2G telefonijo GSM, in še to le ponekod - na Bledu, Brniku in ponekod v Ljubljani. Še več, Simobilov "pas 1800 MHz" ni povsod enako širok, tako mu na Bledu namenjajo 15 kHz, na Brniku 10 kHz, v Ljubljani pa le 5 kHz. Posledično je, da, uganili ste, v Ljubljani omrežje LTE trikrat počasnejše kot na Bledu (v idealnih razmerah, z enim samim uporabnikom).

Grafikon hitrosti prenašanja podatkov, kot ga kaže Huaweiev modem LTE

Polna hitrost ...

Na prvi predstavitvi omrežja smo novinarji na Brniku preizkusili omrežje in ostali brez besed, saj smo na prenosniku z nameščenim modemom LTE namerili kar 87 Mb/s v smeri proti uporabniku in 27 Mb/s v nasprotni smeri. Vrednosti torej, ki presegajo kar nekaj paketov z optično povezavo. Skorajda primerljiv slednji je bil tudi ping, ki je bil le 15 ms (na optiki je okoli 4 ms). To je torej pomenilo, da je bilo dejansko delo s tako povezanim prenosnikom užitek, saj so se spletne strani odpirale trenutno, enako trenutno bi bilo tudi delo na daljavo (npr. Remote Desktop).

Brnik je torej odlično povezan, vprašanje pa je, ali je to dovolj za morebitne naročnike na Simobilova paketa Mobilni Internet 4G. V resnici smo prepričani, da bi si slednji želeli delati vsaj še v Ljubljani, če že preostala Slovenija ni pokrita s signalom LTE. Zato smo z modemom LTE, ki so nam ga posodili v Simobilu, posedali na nekaj lokacijah v Ljubljani in poskušali ugotoviti, kako se obnese v primerjavi s Simobilovim omrežjem 3G (mimogrede, na Brniku je slednje "vleklo" z borimi 2 Mb/s) in še posebej v primerjavi s konkurenčnim Mobitelovim omrežjem 3G (HSPA+).

Vse o LTE

Več (in morda celo vse, kar je vedeti treba) o LTE si lahko preberete v članku, ki ga je za nas napisal nekdanji direktor APEK, Nikolaj Simič. Objavljen je bil v letošnji junijski številki, dosegljiv pa je tudi v spletu: www.monitor.si/clanek/generacija-stiri.

... in tretjinska hitrost

Kot rečeno, je Simobil v Ljubljani LTEju namenil trikrat ožji frekvenčni pas kot na Brniku, zato je bilo pričakovati tudi trikrat nižje hitrosti prenosa. No, izkazalo se je, da so realne hitrosti še malce nižje. Preizkusa smo se lotili s Simobilovim modemom LTE USB Huawei E392, Mobitelovim HSPA+ modemom Sierra AirCard 312U in prenosnim računalnikom Lenovo Thinkpad X1, za testne lokacije pa smo določili Prešernov trg kot središče Ljubljane, Vilharjevo ulico kot center Mobitelovega omrežja in Dunajsko cesto (pri Astri) in Rožno dolino kot rahlo obrobje, kjer je pokritost LTE že rahlo v škripcih. No, Rožni dolini bi v resnici težko rekli obrobje, pa vendar nam je tam povezavo LTE uspelo vzpostaviti le na balkonu, v zaprtem prostoru pa je modem preskočil na omrežje HSPA+, ker je bil signal LTE prešibak.

Štiri testne točke, na katerih smo merili hitrost prenosa. Več: www.monitor.si/LTE_test

Za merjenje smo uporabili spletno stran www.speedtest.net, ki meri hitrost prenosa v obe smeri in hkrati hitrost pinga, se pravi hitrost potovanja posameznega podatkovnega paketka. Na vsaki lokaciji smo naredili po pet meritev in iz njih izračunali povprečje.

Rezultati so v resnici zanimivi. Povprečna hitrost dostopa oz. ping je bila v omrežjih 3G (oz. HSPA+) 50 ms, v omrežju LTE pa 24 ms. Rečemo lahko, da se je to po občutku poznalo tudi pri običajnem deskanju po spletu, čeprav nam razlike v nalaganju kompleksnih spletnih strani (Facebook, 24ur.com) ni uspelo dejansko izmeriti.

Na Tromostovju kot središču Ljubljane je presenetljivo hitrostno gladko zmagalo Simobilovo omrežje 3G, saj smo namerili kar 19,5 Mb/s (!) in 2,9 Mb/s v smeri od uporabnika. Res pa je, da smo to izmerili pred osmo uro zjutraj, ko smo bili verjetno eni redkih uporabnikov v tem delu omrežja. Ko smo meritev ponovili ob 15h, je hitrost upadla na še vedno zelo spodobnih 11,7/1,7 Mb/s. Omrežje LTE se je izkazalo kot veliko hitrejše v smeri od uporabnika, saj smo izmerili kar 8,1 Mb/s, "download" pa je bil le 11,1 Mb/s oz. 14 Mb/s ob 15h (zanimivo). Mobitel na Tromostovju "vleče" s 6/3 Mb/s.

Podrobnejše rezultate si lahko odčitate iz grafikonov, omenimo le še preizkus na Vilharjevi (pred glavnim Mobitelovim poslopjem), kjer se je (Simobilov!) LTE izkazal za najhitrejšega, namerili smo mu hitrost 21/8, Mobitelov HSPA+ pa je tam "vlekel" 18,1/1,8 Mb/s.

Minimalistični uporabniški vmesnik Mobitelovega modema Sierra AirCard

Kaj pa poraba?

Ker tehnologija LTE temelji na precej kompleksnih algoritmih kodiranja, ki jih zmorejo le zelo hitra integrirana vezja, in ker smo že iz Mobitelovih preizkusov lani vedeli, da se modemi LTE precej grejejo, nas je zanimalo tudi, koliko povezovanje prek LTE vpliva na avtonomijo prenosnika, s katerim se povezujemo.

V ta namen smo v naš testni Thinkpad X1 namestili brezplačni program Battery Status, ki zna iz dovolj inteligentnega akumulatorja v prenosniku sproti razbirati porabo v vatih. Za začetek smo na prenosniku vklopili vsa mogoča varčevanja (tudi procesor se je z 2,5 GHz upočasnil na 800 MHz) in svetlost zaslona zmanjšali na še vedno dovolj svetlo polovico.

  • Program je sporočil, da prenosnik v takem stanju potrebuje za svoje delo 9 W (ko se ga nekaj minut nismo dotaknili in je ugasnil zaslon, je sporočal samo še 6,8 W).
  • Ko smo v USB vtaknili Huaweiev modem LTE, je poraba poskočila na 11,4 W. Preden smo se sploh povezali v omrežje.
  • Ko smo se povezali v omrežje LTE, je sporočil 13,6 W.
  • Ko smo v omrežju LTE s polno hitrostjo prenašali datoteke - 15,5W!
  • Ko smo se prenosa lotili v (Simobilovem) omrežju HSPA+, je prenosnik trošil 12,7W.
  • Samo za primerjavo - ob prenosu datotek prek omrežja Wifi smo trošili 10,5W.

Zanimivo, mar ne? To pomeni, da prenosnik, ki je povezan prek LTE, potrebuje skorajda še enkrat toliko energije, kot če sploh ni povezan v omrežje. In da mu bo akumulator "umrl" skoraj dvakrat hitreje. In da povezovanje v omrežje HSPA+ porabi precej manj električne energije, povezovanje Wifi pa še manj.

Prenos podatkov prek LTE skoraj za polovico skrajša avtonomijo prenosnika!

Je to res revolucija?

Če imamo Simobilov paket z LTE in živimo na Brniku, potem vsekakor da, to je revolucija. Če pa živimo v Ljubljani, od LTEja ne bomo imeli prav pretirane koristi. Res, deskanje je nekoliko bolj tekoče (ping) in prenos od uporabnika je večinoma precej hitrejši od tistega, ki ga zmore omrežje HSPA+. Pri prenosu k uporabniku pa se slednje izkaže kot enakovredno, predvsem pa ga "ulovimo" še kje in ne samo v (pre)ozkem delu Ljubljane.

Pa še nekaj. Sicer je verjetno res, da bodo paket LTE kupili in namestili le navdušenci ali pa "direktorji", ki jim ga bodo namestili navdušenci, pa vendar nismo mogli spregledati tega, da namestitev modema poteka v angleščini in da je v osnovi vpisan le povezovalni profil za avstrijskega ponudnika A1 (to ni presenetljivo, saj je ta lastnik Simobila). Res pa je, da so priložena slovenska navodila, kako si ustrezen, Simobilov, profil naredimo sami. Pogrešali smo še končno navodilo "znova zaženite računalnik", kajti brez tega povezava ni delovala.

LTE

Mobilno omrežje nove generacije.

Prodaja: www.simobil.si

Kje: V delih Ljubljane, na Brniku in Bledu.

Cena: 36 EUR na mesec, modem dodatnih 150 EUR.

Za: Izredno visoka hitrost prenosa, če je na voljo dovolj radijske pasovne širine. Kratek "ping", posledično hitro deskanje. Visoka hitrost prenosa od uporabnika.

Proti: Modem LTE precej skrajša avtonomijo prenosnika, v Ljubljani so hitrosti prenosa primerljive z omrežji 3G (HSPA+).

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki