Lenovo Ideapad 3
Računalniki Lenovo Ideapad so namenjeni domačim in drugim nekoliko manj zahtevnim uporabnikom. Tudi Ideapad 3 smo že srečali pred kakim letom, le da je takrat šlo za 15-palčni model z vstopnim Intelovim procesorjem, tokrat pa smo na preizkus dobili večjega, 17-palčnega brata s srcem AMD (in z oznako 17ADA05).
Prenosnik je enostavno oblikovan. Ohišje je povsem plastično v zadržani, skoraj že dolgočasni svetlo sivi barvi. Kakovost plastike je bolj povprečna kot karkoli drugega, je pa dovolj malo roba okoli zaslona. Tudi sicer so mere glede na velikost zaslona dovolj kompaktne. Tipke tipkovnice so v nekoliko temnejši sivi, dovolj prijetne na otip, z nizkim hodom. Na sredini opazimo nekaj malega udiranja, vseeno je tipkarska izkušnja glede na cenovni razred še kar dobra. Na desni strani je tudi tipkovnica, sledilna ploščica bi lahko bila malenkost večja (vsaj glede na velikost ohišja).
Največja slabost tega prenosnika je po našem mnenju njegov zaslon. Najbolj v oči bode cenejša matrika TN, zaradi katere so vidni koti zelo slabi, sploh v navpični smeri. Takoj ko na zaslon ne gledamo iz pravega kota, pride do barvnega popačenja. Druga negativna lastnost zaslona je njegova ločljivost, saj ponudi le 1.600 × 900 pik. Manj zahtevni uporabniki, sploh starejši, bodo nad tem še celo navdušeni, saj so elementi zato večji kot pri zaslonih danes bolj standardne ločljivosti 1.920 × 1.080, a je to po našem mnenju vseeno minus (ob tem, da lahko tudi pri višji ločljivosti v novejših generacijah Windows enostavno nastavimo faktor povečave).
Največja slabost tega prenosnika je njegov zaslon.
Drugo slabost opazimo pri vmesnikih. Teh je načelno dovolj, bolj je problematična njihova razporeditev. Na levi strani najdemo tri vmesnike USB-A, od tega enega po starem standardu 2.0 in dva po novem 3.2. Zraven sta še izhod HDMI ter vmesnik za napajanje, na desni strani pa še bralnik pomnilniških kartic SD, ob njem je tudi izhod za slušalke. Res si želimo, da bi katerega izmed vmesnikov USB postavili na desno stran ohišja, ob tem pa bi lahko dodali še novejši vmesnik USB-C.
V uvodu smo omenili, da smo podoben prenosnik nekoč že preizkusili, a z Intelovim procesorjem iz vstopne družine Pentium. Tokrat je bil vgrajen AMD Ryzen 5 3500U. Gre za nekoliko bolj varčno zasnovan procesor, predstavljen pred tremi leti, ki ponudi štiri jedra in osem niti delovanja. Na preizkusu hitrosti se solidno obnese, vsekakor občutno pred omenjenim Pentiumom. Ob tem je nameščenih 8 GB pomnilnika. Vgrajena sta dva pogona, manjši, 128 GB velik SSD, in večji, klasični pogon HDD, velikosti 1 TB. Tako kombinacijo smo nekoč pogosto srečevali, danes pa je bolj redka. S tem sicer res dobimo oboje, torej tako hitrost tam, kjer jo potrebujemo, kot velikost po ugodni ceni, a iskreno menimo, da danes pogoni HDD v prenosnikih nimajo kaj iskati. Raje bi videli vmesno rešitev, denimo SSD velikosti 512 GB – cene so danes že dovolj nizke. Vzdržljivost akumulatorja je podpovprečna, na našem preizkusu smo namerili tri ure in pol.
Preizkušeni Ideapad 3 je klasičen predstavnik cenejših prenosnikov. Ponudi dovolj hitrosti in kompaktno ohišje ob večjem zaslonu. Pri tem pa morajo nekje tudi privarčevati, in tu so še najbolj pri zaslonu in tudi pri pogonih. Tudi razporeditev vmesnikov bi lahko bila malenkost bolj premišljena.
Lenovo Ideapad 3
Poslovni indeks PCMark 10 (Productivity): 5.654
Večpredstavnostni indeks PCMark 10 (Content Creation): 3.420
Trajanje delovanja: 3 ure, 29 minut
Zgradba in oprema: 6
Velikost in teža: 7
Mere: 40,2 × 28,1 × 2 cm; 2,2 kg
Značilnosti: AMD Ryzen 5 3500U, 2,1 GHz, 8 GB RAM, 128 GB SSD + 1 TB HDD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, bluetooth
Zaslon: 17,3-palčni, 1.600 × 900 pik
Operacijski sistem: Windows 10 Home
Cena: 540 EUR
Prodaja: Notesniki.si.
Za: Cena.
Proti: Zaslon, razporeditev vmesnikov.
