Objavljeno: 22.12.2020 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor Januar 2021

Komentar: Jabolka in hruške

Komentar: Jabolka in hruške

V tej številki sem preizkusil kar nekaj novih, zanimivih tankih prenosnikov. In nisem se mogel otresti občutka, da se ukvarjam z opremo, ki ji nekaj manjka.

Da ne bo pomote, v vseh treh primerih gre za odlične prenosnike, seveda upoštevajoč cenovne in namenske okvire. A vseeno je industrija pecejev v nenavadnem položaju. Dolgo časa je veljalo prepričanje, da jabolk in hrušk ne gre primerjati, zdaj pa so nam sadjarji pokazali, da se jih da in da ima lahko ena vrsta sadja kar veliko prednost.

Govorim seveda o Applu, bolj konkretno o njihovem novem prenosniku MacBook Air z lastnim procesorjem ARM. Že desetletja namreč govorimo o tem, da imajo procesorji ARM pred procesorji x86 prednost pri porabi energije, procesorji x86 pa določene druge prednosti, povezane z naprednejšim naborom ukazov. Hkrati se je vedno pripomnilo, da je taka primerjava sicer težka, če ne celo nesmiselna.

Procesorjev ARM v osebnih računalnikih, delovnih postajah in strežnikih enostavno ni bilo, procesorjev x86 pa v telefonih in drugih majhnih, energijsko varčnih napravah (mrežni opremi, pametnih urah, televizorjih itd.) tudi ne. No, Intel se je sicer že potrudil in pred leti naredil tudi varčne procesorje Atom, a se niso ravno obnesli.

Zaradi telefonov in tablic ima Apple že ogromno izkušenj s procesorji ARM, že nekaj let namreč razvijajo lastne procesorje za te naprave. Tam imajo v rokah celo verigo, od razvoja procesorjev do razvoja operacijskih sistemov in aplikacij za njih, hkrati premorejo veliko in uspešno tržnico aplikacij, za katero stoji na tisoče razvijalcev.

Rezultati pokažejo, da ponudijo procesorji ARM povsem primerljive zmogljivosti kot procesorji x86 – in to pri občutno manjši porabi energije in ob manjšem segrevanju.

Pri namiznih in prenosnih računalnikih so bili bolj ali manj v zaostanku za proizvajalci računalnikov Windows. Uporabljajo namreč enake Intelove procesorje kot ostali, zaradi načina poslovanja pa so nove naprave predstavljali zelo počasi. Proizvajalci, kot so HP, Asus, Lenovo in ostali, redno predstavljajo nove modele in obstoječe nadgrajujejo z novimi procesorji, tako Intelovimi kot proizvajalca AMD. Applovi računalniki pa ostanejo tudi po več let nedotaknjeni – mali Mac Mini je nadgradnjo dobil v povprečju na skoraj dve leti, prenosniki po enem letu, namizni računalnik Mac Pro pa je glede tega sploh posebnost.

Tako je njihova težnja, da gredo tudi pri osebnih računalnikih na procesorje ARM, kar razumljiva. Sicer ne gre ravno za enostaven prehod, a zdaj ko že vidimo sadove njihovega dela, lahko rečemo, da jim je uspelo. Mi pa lahko dejansko primerjamo jabolka in hruške. Programov, ki bi tekli na Applovih procesorjih ARM in na Intelovih procesorjih x86, je kar nekaj, tudi sami smo jih kar nekaj preizkusili.

Rezultati pokažejo, da ponudijo procesorji ARM povsem primerljive zmogljivosti kot procesorji x86 – in to pri občutno manjši porabi energije in ob manjšem segrevanju.

Po zmogljivosti so tokrat preizkušeni Windows prenosniki med seboj zelo podobni – razlika v ceni se pokaže bolj pri ohišjih in opremi. Na papirju naj bi porabili primerljivo količino energije kot Applov ARM procesor M1. Intelov i5-10210U ima nazivno termalno ovojnico (TDP, Thermal Design Power) 15 W, enako kot M1 (za tega se sicer ponekod pojavlja podatek 14 W), a je Applov procesor po preizkusih skoraj še enkrat hitrejši, hkrati pa ima od dva- do štirikrat boljšo avtonomijo od tokrat preizkušenih modelov. Razlika je približno taka, kot če primerjamo vstopni električni avtomobil z dometom 200 kilometrov z »dizelašem«, kjer naredimo z enim tankom tisoč kilometrov. Seveda če bi bila strošek in ekološka bilanca na strani zadnjega (torej Appla).

Kako bo industrija pecejev odgovorila na to, nimam pojma, si pa predstavljam, da jih čaka nekaj let intenzivnega razvoja. Kdaj bo navezi Microsofta in proizvajalcev opreme uspelo priti blizu Appla, si res ne predstavljam, sploh ker ima Apple veliko prednost – na spletu se že pojavljajo govorice o prihajajočem procesorju M1x, ki naj bi bil namenjen zmogljivejšim prenosnikom MacBook Pro. Kako Microsoftu trenutno »uspeva«, pa lahko preberete na začetnih straneh Monitorja, kjer smo preizkusili ARM Microsoft Surface Pro X …

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Izobraževanje zaposlenih za prepoznavanje ribarjenja je neučinkovito

    Ker so zaposleni eden najučinkovitejših vektorjev za vdore v poslovne sisteme, so različne delavnice, tečaji in urjenja, kako prepoznati ribarjenje (phishing) zlasti v večjih podjetjih postala del rednega izobraževanja. A raziskovalci z Univerze v San Diegu so pokazali, da je uspeh tovrstnih izobraževanj sila pičel.

    Objavljeno: 18.8.2025 07:00
  • Flipper Zero postaja priljubljeno orodje za vdiranje v avtomobile

    Preiskava portala 404 Media je razkrila črni trg programske opreme, ki omogoča, da se priljubljena naprava Flipper Zero spremeni v orodje za odklepanje vozil različnih proizvajalcev.

    Objavljeno: 22.8.2025 13:15
  • Nove vrste dron

    Podjetje Insta360 je predstavilo povsem nov koncept drona Antigravity A1, ki združuje 360-stopinjsko snemanje in FPV-letenje. 

    Objavljeno: 18.8.2025 10:00
  • Unreal Engine v avtomobilih Tesla

    Vse kaže, da Tesla pripravlja pomembno vizualno nadgradnjo sistemov, kot sta Autopilot in Full Self-Driving.

    Objavljeno: 15.8.2025 10:00
  • Linus Torvalds spet ponorel

    Linus Torvalds, izumitelj in še vedno glavni skrbnik Linuxa, je vedno slovel kot vzkipljiv človek, zato tudi njegov zadnji izbruh ni zelo presenetljiv. Ob pripravi nove verzije jedra 6.17 jih je pošteno napel Palmerju Dabbeltu, ki je predložil kopico popravkov za RISC-V. Torvalds je, milo rečeno, ponorel.

    Objavljeno: 14.8.2025 05:00
  • Umetna inteligenca napovedala antibiotika proti gonoreji in MRSA

    Raziskovalci z MIT-a so uporabili generativno umetno inteligenco, da bi našli nove kandidate za antibiotike. Preverili so 36 milijonov različnih spojin, med njimi tudi takšne, ki sploh še niso nikoli obstajale. Med 24 najobetavnejšimi kandidati, ki so jih tudi sintetizirali in preizkusili, jih je sedem izkazalo aktivnost kot antibiotiki. Dva sta bila v miškah učinkovita proti okužbam gonoreji in MRSA.

    Objavljeno: 18.8.2025 05:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji