Objavljeno: 27.9.2011 | Avtor: Boris Šavc | Monitor September 2011

Jagodni izbor domače informatike

Slovenci smo pregovorno pametni. Trditev je bila spočeta globoko v zgodovini, najbolj pa se je uveljavila v času rajnke Jugoslavije. Medtem ko so v Vojvodini kmetovali, v Srbiji vladali, se v Črni gori praskali po zadnji plati in na Hrvaškem kregali, smo Slovenci tuhtali. Baje. O tem, da so naše sive celice vredne nekaj več, smo prepričani še danes. Pri pregledu podjetij s področja informatike smo ugotovili, da je v Sloveniji kar nekaj takšnih, ki vedno znova dokazujejo, da tako mišljenje ni brez podlage.

Želja našega predsednika vlade je že nekaj božičev zapored, da bi Slovenija postala nova Silicijeva dolina. Rezervnega načrta Borut Pahor očitno nima, vendar to še ne pomeni, da bomo zato vrgli puško v koruzo. Predstavili vam bomo nekaj podjetij, ki si evropsko informacijsko dolino znajo precej dobro predstavljati in za njeno uresničitev ne potrebujejo vsakoletnega obdarovanja.

ComTrade Slovenija (Hermes SoftLab)

Leta 1990 ustanovljeno podjetje je na naših tleh dolgo veljalo za največjo zgodbo o uspehu. Trgu so ponudili celovite informacijske rešitve in bolj ali manj jim je uspelo. Z roko v roki s politiko so prevzeli marsikateri projekt na področju finančnega, zdravstvenega in javnega sektorja. Hitra rast števila zaposlenih, projektov in dobička sta leta 1993 takratnemu direktorju, Rudiju Bricu, prinesla naziv Evropskega poslovneža leta (European Small Business Person of the Year). Hermes SoftLab je v tistih časih veliko prispeval k razvoju mlade države in njenemu ugledu v tujini. Ko so leta 1997 dobili še nagrado za najuspešnejše rastoče podjetje srednje in vzhodne Evrope, se je zdelo, da je Slovenija na pravi poti do naziva Silicijeve doline stare celine. Prav Hermes SoftLab so bili tisti, ki so pokazali, česa je zmožna visoka informacijska tehnologija na sončni strani Alp. Na vrhu svoje rasti je družba imela poslovalnice na področju stare Jugoslavije, v Nemčiji, Avstriji, Franciji, na Otoku in v Združenih državah Amerike. Nekatere izmed njih je pridobila s prevzemi tujih podjetij. Ko je nastopila gospodarska kriza, so nastopili zanje slabši časi. Zategovanje pasu, manjšanje števila zaposlenih in finančne težave so privedli do prevzema s strani srbskega podjetja ComTtrade. Največji razvijalec programske opreme v Sloveniji se je leta 2010 preimenoval v ComTrade Slovenija.

NIL

Podjetje NIL je najbolj znano po španoviji z omrežnim velikanom Cisco. Zaradi tega so zgradili večino slovenskih velikih in zahtevnih IP omrežij. Že dvaindvajset let uspešno prodajajo svoje znanje vodilnim svetovnim multinacionalkam. Trenutno največ časa posvečajo rešitvama FlipIT in Office in a cloud. Obe storitvi sta predstavnici najhitreje rastočega segmenta znotraj informacijske industrije, računalništva v oblaku. Gre za enak izdelek, kot je Office in a cloud izdelek, narejen za družbo Vodacom (Vodafone) in Flip IT oblačna storitev za nadaljnjo prodajo. Slednjo trži hčerinsko podjetje Virtu.

Tipro

Zgled tipkovnice podjetja Tipro.

Podjetje za razvoj specifičnih vrst tipkovnic se je rodilo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je skupina prijateljev in sodelavcev vprašala, ali ne bi bilo lažje narediti svoje vnosne naprave, kakor se mučiti s standardom, ki je bil daleč od optimalnega. Zaposleni so bili na Inštitutu za elektroniko in so že v preteklosti izdelovali znane rešitve, kakršni sta magnetna tipka in tipkovnica Ines za priljubljeni računalnik Spectrum. Ker so bili prepričani, da je vsak človek oseba zase in zato zahteva sebi lastno vnosno napravo, so ustanovili svoje podjetje in začeli izdelovati posebne tipkovnice, prilagojene različnim uporabnikom, okolju in aplikacijam. Leta 1997 so izumili modularno tipkovnico, ki so jo lahko s posebnim čipom neomejeno prilagajali po potrebah naročnika. V svojem segmentu so postali pojem za visoko kakovostne izdelke in sloves se jih drži še danes. Ker tipke počasi zamenjujejo površine, občutljive za dotik, so se uspešno usmerili tudi v izdelavo teh zaslonov. Če izdelka, ki ga stranka potrebuje, še nimajo razvitega, ponujajo razvoj vnosne naprave po meri. Pravijo, da so vedno pripravljeni na izziv in radi ustrežejo stranki pri uresničevanju njenih želja.

Špica

Mednarodno podjetje Špica International se po lastnih besedah ukvarja z obvladovanjem časa in prostora. V tem kontekstu pomagajo svojim strankam z mobilnimi aplikacijami (Frontman) in programi za registracijo delovnega časa in nadzorom nad dostopom (Time & Space). Z njimi že več kot dvajset let navdušujejo stranke po naši nekdanji državi in ob pomoči partnerjev tudi širše po svetu. Svoje izdelke redno nadgrajujejo in dopolnjujejo z najnovejšimi tehnologijami, saj slovijo kot poznavalci dogajanja na področju avtomatske identifikacije (RFID, NFC, biometrija ...). Pol milijona uporabnikov in več kot 2300 namestitev v podjetjih, kot so Mercator, Lek, Spar, NLB, Carinska uprava Republike Slovenije, Radisson SAS, Neckermann in podobni kalibri, so dobra referenca in popotnica za prihodnost. Zelo dejavni so v državah Srednjega vzhoda, ki predstavljajo večino njihovega izvoza. Slednjega je trenutno za slabo sedmino celotnega prometa, a se številka zaradi slabše kupne moči v domovini  iz leta v leto veča.

Euro Plus

Izvršni direktor podjetja Euro Plus, Matej Košmrlj.

Podjetje Europlus razvija in prodaja opremo za avtomatsko identifikacijo. Kupci programov za tiskanje nalepk, črtnih kod in etiket za radiofrekvenčno prepoznavanje so z njimi zelo zadovoljni, zato so pri svojem delu že slabih dvajset let silno uspešni. Njihove rešitve so primerne tako za majhne obrtniške obrate kot za kompleksne sisteme velikih industrij. Med uporabnike programskega paketa NiceLabel in rešitev, povezanih z njim, spadajo tuja imena, kot so Volvo, Renault, Boeing, Nestle, Heineken, Dell in IBM. Da so v tem času uspešno delovali v Sloveniji, pričajo zadovoljni obrazi v Krki, Leku, Gorenju in drugih pomembnih članicah slovenskega gospodarstva.

Izvršni direktor podjetja Euro Plus, gospod Matej Košmrlj, pravi, da so za uspeh potrebni profesionalen pristop, prizadevno delo, vztrajnost pri uporabi pridobljenih znanj in kanček sreče. Slovenije kot nove Silicijeve doline ne vidi, saj Slovenci nimamo toliko znanja, kot ga sami sebi radi pripisujemo. Poleg tega nam manjkata ustrezna kultura in okolje, ki prevečkrat deluje nestimulativno.

Amebis

V podjetju Amebis iz Kamnika se dvanajst zaposlenih ukvarja z razvojem jezikovnih tehnologij. Predvsem so znani po elektronskem založništvu slovarjev, leksikonov in enciklopedij. Posebej priljubljeni so slovarji ASP(32), ki jih (večinoma piratsko ...) uporablja veliko Slovencev, pa tudi precejšnje število uporabnikov onkraj meja naše države. V sklopu te dejavnosti so razvili brezplačni spletni portal Termania.net, ki ponuja dostop do večjezičnih, splošnih in terminoloških slovarjev.

Drugo veliko področje, s katerim se ukvarja podjetje, so jezikovni moduli. Glavni izdelek, slovnični pregledovalnik Besano, uporabljamo tudi v našem uredništvu. Tako pregledovalnik kot delilnik, tezaver in črkovalnik je mogoče vgraditi v številne znane programe drugih programskih hiš. Mednje sodijo znana imena Microsoft, Adobe in Lotus. Razvili so strojni prevajalnik Presis, ki razume angleško in nemško, in za katerega pravijo, da bo še natančnejši kot tehnologija Google Translate. V okviru strojnega prevajanja sodelujejo z desetimi podjetji iz Evrope pri projektu iTranslate4.si. Veliko se ukvarjajo s sintezo govora in umetno inteligenco v obliki baze znanja. Zgled slednje je duhovit sistem dialoga Klepec, ki ga lahko preizkusi vsakdo na spletnem naslovu klepec.amebis.si. S sistemom se lahko pogovarjamo, šalimo, ga kaj povprašamo in celo ozmerjamo. Marsikdaj nas bo s pametnim odgovorom pustil odprtih ust ali z neobičajno opazko prijetno presenetil.

Arahne

Direktor podjetja Arahne, Dušan Peterc, v neformalnem pogovoru s poslovnimi partnerji.

Veliko uspehov se rodi po naključju. Podjetje, ki sta ga leto dni po osamosvojitvi Slovenije ustanovila Dušan Peterc in Simon Weilguny, ni uspelo po pomoti, saj sta bila oba že od vsega začetka odločena narediti nekaj velikega. Je pa naključje odigralo veliko vlogo pri iskanju tržne niše, do katere sta prišla mimogrede. Razvila sta načrt za slikovno zbirko oblikovnih vzorcev, ki bi tekstilni industriji rabila kot nekakšen kotel idej. Začela sta s predstavitvami tovrstnega sodelovanja v tekstilnih podjetjih po Sloveniji in kaj kmalu ugotovila, da ne govorijo skupnega jezika. Podjetja namreč niso imela niti osnovnih programov za tehnično risanje (CAD), zato potrebe po bazi idej ni bilo. Težave tekstilne industrije v Sloveniji niso naletele na gluha ušesa. Dušan in Simon sta prisluhnila in nevede zapečatila svojo usodo. Podjetje Arahne se od takrat naprej ukvarja s CAD/CAM programi za tekstilno oblikovanje. Ker je Slovenija majhna, so v podjetju že od vsega začetka intenzivno usmerjeni v tujino. Prevedeni izdelki so tako na voljo na vseh celinah sveta, v več kot tridesetih državah po zemeljski obli.

V kratkem pogovoru nam je direktor podjetja Arahne, Dušan Peterc, zaupal, da je za uspeh treba delati tisto, kar človeka veseli, a pri tem kljub vsemu paziti, da ima dejavnost določen tržni potencial. Njim je bilo v veliko pomoč znanje tujih jezikov in posedovanje empatije do strank. Usmerili so se onkraj domačih meja, ubrali ozko določeno pot in uspelo jim je z vztrajnostjo in zaupanjem vase. Gospodarska kriza v Sloveniji se jim ne pozna, saj jim več kot 95 odstotkov prihodka predstavlja izvoz. Prepričani so, da Slovenija potrebuje še več krize, saj naša politika še vedno ni dojela, da se je stari model izčrpal. Dokler je odpuščanje v javni upravi večji tabu kot pedofilija, dokler se pokojnine plačujejo iz proračuna in ne izključno iz prispevkov zavezancev, dokler bo povprečna plača v javni upravi višja od tiste v realnem sektorju, toliko časa za Slovenijo ni upanja. Ko nam bodo druge države nehale posojati denar in ne bo več nobene druge možnosti, šele takrat bomo znali pošteno zategniti pasove.

Dewesoft

Edino slovensko podjetje, ki se lahko pohvali z ameriško agencijo za vesolje NASA med svojimi referencami, je sodobno podjetje iz Trbovelj. Tako za uspeh kot za sodelovanje z NASO se imajo zahvaliti uspešnemu izdelku za analizo podatkov, programskemu paketu Dewesoft. Aplikacija sprejema merilne parametre iz različnih merilnih naprav in podatke pretvori v človeku razumljivejšo obliko ter jih prikaže. V Avstriji imajo manjšo izpostavo, ki skrbi predvsem za prodajo programske in strojne opreme. Poleg programa Dewesoft za kupce po svetu izdelujejo tudi lastne merilne instrumente. Poleg agencije NASA med njihovimi strankami najdemo velika svetovna imena, kot so to BMW, Nokia, Ferrari, Lufthansa in Siemens.

CGS plus

CGS konferenca - podjetje CGS plus na srečanju s partnerji

Podjetje CGS plus že od svoje ustanovitve leta 1990 uspešno posluje na področju gradbeništva, geodezije, arhitekture, geografskih informacijskih sistemov, inteligentnih transportnih sistemov in okoljskih tehnologij. Že od samega začetka razvijajo lastne izdelke, večinoma inženirsko programsko opremo, ki jo potrebujejo načrtovalci cest, železnic in komunalne infrastrukture. Njihove tržne znamke so Plateia, Aquaterra, Ferrovia in CGS Civil 3D extensions. Gre za nadgradnje Autodeskovih programov AutoCAD, Civil 3D, Revit in Topobase. Dokaz, da so napredno in inovativno podjetje, je tudi 1. nagrada na JAPTI natečaju za 5. slovenski forum inovacij v kategoriji storitvenih inovacij za algoritem "Best fit" ali metodo najboljšega prileganja cestne osi in vzdolžnega profila geodetskim posnetkom ter inovacija s področja napovedi meteorološkega stanja cestišča. Pred kratkim so ustanovili svojo podružnico v Združenih državah Amerike, podjetje CGS plus LLC, ki bo skrbelo za prodajo izdelkov v Severni Ameriki.

V podjetju CGS plus pravijo, da je za njihov uspeh ključno lastno znanje, razpršenost trga in pristen človeški odnos s poslovnimi partnerji. Svoje stranke redno obiskujejo in jih vabijo k sebi, saj tako zgrajenega trdnega odnosa ne skazi niti gospodarska kriza. Slednja zna biti v nekaterih primerih celo dobra, saj prečisti trg ponudnikov, ki se morajo bolj racionalno organizirati in poiskati nove poslovne priložnosti. Tako lahko, ko se gospodarski trendi znova obrnejo navzgor, spet uspešno rastejo in ponudijo zanimivo delo številnim domačim mladim strokovnjakom, ki komaj čakajo, da se lahko izkažejo.

CosyLab

Dr. Mark Pleško iz podjetja CosyLab.

Cosylab je vodilno podjetje na svetu za krmiljenje (control systems) in razvoj programske in strojne opreme za velike fizikalne eksperimente, kot so jedrski pospeševalniki. Med drugim so razvili jedro krmilnega sistema za radioteleskope projekta ALMA. Glavne stranke prihajajo iz 20-30 velikih laboratorijev iz Evrope, ZDA, Azije in Avstralije. V zadnjih dveh letih je Cosylab zmagal na razpisih za inženiring kontrolnega sistema za projekt ITER (pridobivanje energije z jedrsko fuzijo), MedAustron (zdravljene raka jedrskim pospeševalnikom - particle therapy), ESS (najmočnejši izvor nevtronov na svetu) in Maxlab (pospeševalniški izvor rentgenskih žarkov). Zaradi velikega zanimanja japonskih kupcev so tam letos ustanovili izpostavo, podobno pripravljajo v ZDA.

Dr. Mark Pleško nam je povedal, da je za uspeh treba predvsem trdno delati, pa imeti malce sreče in naivnosti (da ne veš, kaj te čaka). Najprej je treba za deset let v službo, kjer se naučiš, kako deluje trg in kako posamezniki na trgu kupujejo ter kako uporabljajo kupljene izdelke, potem si šele pripravljen, da greš na trg z boljšo ponudbo. Če "pripravništvo" opraviš v firmi, ki prodaja samo v Sloveniji, spoznaš le domači trg. Če pa si v službi tam, kjer prodajajo po vsem svetu, dobiš tudi občutek za globalni trg. V krizi ne smeš računati na pomoč države, jamrati ali pričakovati, da ti bo kdo kaj dal. V Sloveniji Slilicijevo dolino vidi le s povabilom sosednjih držav, saj smo sami premajhni. Potrebujemo donatorja, ki bo z nekaj 100 milijoni evrov ustanovil vrhunsko univerzo, kot je npr. Stanfordska, dodajmo ščepec soli in počakajmo 50 let. Tudi v pravi Silicijevi dolini je trajalo kar nekaj časa, da so se okoliški sadni nasadi spremenili v HPjev, Applov, Googlov pa še kakšen poslovni objekt.

Zemanta

Zemanto sta leta 2007 ustanovila Andraž Tori in Boštjan Špetič. Odprlo se jima je, ko sta na londonskem tekmovanju poslovnih idej prišla med šest finalistov in domov odnesla 50.000 evrov visok vložek v mlado podjetje. Denar jima je omogočil sestavo ekipe in začasno, trimesečno selitev v London. Tam so iskali nadaljnje investitorje in končevali izdelek, za katerega se je hitro izkazalo, da bo vroč. Zemanta je pripomoček za pisce spletnih dnevnikov (ang. Blog). Avtorji si z njim olajšajo delo, saj jim aplikacija samodejno predlaga stvari, ki sodijo k besedilu, na primer slike, povezave in sorodne teme. To počne s pomočjo označb, iz katerih razvozla vsebino in na podlagi nje predstavi uporabniku dane možnosti. Kaj gre v končni izdelek, izbere uporabnik sam. Pomoč je omogočena v vseh bolj priljubljenih tovrstnih orodjih (Blogger, Wordpress, LiveJournal, TypePad ...).

Celtra

Podjetje Celtra je v začetku leta 2011 dvignilo veliko prahu tako doma kot po svetu. Njihova rešitev mobilnega oglaševanja je pritegnila ameriška sklada GrandBanks Capital in Fairhaven Capital, ki sta podjetje obogatila z investicijo v višini pet milijonov dolarjev. Program AdCreator omogoča zelo učinkovito in enostavno ustvarjanje medijsko bogatih oglasov za pametne telefone. V procesu ustvarjanja ponudi aplikacija uporabniku vso potrebno pomoč, mu optimizira rezultat in ga objavi v vseh resnejših reklamnih mrežah za mobilno oglaševanje. Podjetju gre iz dneva v dan bolje, kajti področje mobilnega oglaševanja cveti in v rokah imajo izdelek, s katerim lahko uporabniki sami, brez znanja programiranja, ustvarijo bogate oglase, ne glede na končno platformo.

Zootfly

Podjetje odličnih posameznikov, kakor se radi imenujejo, je nastalo leta 2002, ko se je trojica propadlih študentov odločila, da bodo delali, kar so si vedno želeli, izdelovali računalniške igre. Najprej so v spletu poiskali, kako se izdela poslovni načrt, in začeli iskati investitorje. Leto kasneje jim je finančno injekcijo ponudil evropski finančni sklad Horizonte v zameno za štiridesetodstotni delež lastništva v novonastalem podjetju. Od tod naprej je šla njihova pot le še navzgor. Pridobili so še več talentiranih fantov in začeli izpolnjevati dolgoročni načrt. Najbolj znani so po igri Prison Break: The Conspiracy, ki so jo izdelali po naročilu tuje založniške hiše Brash Entertainment, ki je med razvojem propadla, zato so jo do konca razvojnega cikla pripeljali sami. Veliko svojega časa posvečajo psihometriji, merjenju igralčevih sposobnosti skozi igro, s katero bi radi delali popolne izdelke za vsakogar, saj bi se težavnost sproti prilagajala igralčevim sposobnostim.

Ker so z igrami do potankosti osvojili 3D prikaz na zaslonu, so tega uspešno prodali tudi - vojski. Izdelujejo namreč tankovske simulatorje, ki jih uporablja tudi slovenska vojska.

Outfit7

Ekipa7, kakor čudežnim dečkom pravimo v Sloveniji, je svetovno znano ime izdelovanja mobilnih iger. Čeprav se zdi, da je bil uspeh nenaden, so pred mačkonom Talking Tom, ki je obnorel svet, kar nekaj časa raziskovali trg, preučevali, kaj počne konkurenca, in preizkušali še druge hitro rastoče igričarske platforme, kakršna je družabno omrežje Facebook. Za Toma, ki se zdaj pojavlja tudi v znanih televizijskih serijah (npr. Modern Family), so animacijo za drobiž kupili kar prek spleta. Ko se je izkazalo, da bo maček presegel pričakovanja, so Ukrajinca, ki je animacijo izdelal, poiskali in mu ponudili službo. Po dobrem letu delovanja so naredili že dvanajst govorečih živali, ki se pojavljajo tako na Applovi iOS platformi kot na operacijskem sistemu Android. Nedavno so zabeležili 150 milijonov prenosov svojih izdelkov. Podjetje, ki ima izpostavo tudi v ZDA, trenutno išče način, kako uspeh z mobilnega trga razširiti na celotno področje zabave.

MG-Soft

Matjaž Vrečko iz podjetja MG-Soft (foto: Maja Šivec)

Majhno podjetje MG-Soft je primer, kako se da uspeti na zelo specializirano nišnih področjih. Leta 1995, ko je Microsoft ravno predstavil svoj prvi 32-bitni OS, Windows NT, je podjetje od Japan Telecom dobilo naročilo za izdelavo nadzornega sistema naprav s protokolom SNMP (Simple Network Management Protocol). Naročilo so sprejeli v upanju, da bodo določene gradnike lahko kupili, a so kmalu uvideli, da takšnih nima še nihče na trgu. Razvili so jih sami in postali prvo podjetje na svetu, ki je imelo 32-bitno implementacijo SNMP protokola za Microsoftove operacijske sisteme. Postavili so spletni strežnik in začeli ponujati preizkusne različice svojih izdelkov. S širitvijo spleta uspeh ni izostal. Strankam iz vseh koncev sveta še danes nudijo pripomočke za upravljanje omrežij in orodja za razvoj ter preverjanje SNMP opreme. Dejavni so tudi na področju prihajajočih tehnologij (NETCONF, YANG). Med njihovimi referencami najdemo imena kot so Cisco, BAE Systems, General Dynamics, Lockheed Martin, Panasonic, Siemens in še mnoga druga.

Direktor prodaje in podpore strankam, Matjaž Vrečko pravi, da je trgu treba ponuditi uporabniku prijazne in tehnološko napredne izdelke. Ker je treba biti vedno korak pred konkurenco, je spremljanje razvoja tehnologij na področju, kjer se podjetje udinja, nuja. Zanesti se moramo na lastno znanje in ga ceniti. Opozarja, da naša država ni primerna za megalomanske projekte, ker z njimi hitro pridemo v domeno delovanja velikih multinacionalk, biti bitko z njimi pa je zelo naporno. Bolj produktivno je pokriti neko tržno nišo, ki se tem multinacionalkam zdi zanemarljiva, za slovenska podjetja pa zna biti kljub vsemu zelo donosna.

Azumio (Modula)

Instant Heart Rate za Android, podjetje Azumio.

Januarja sta Bojan Bernard Boštjančič in Peter Kuhar v ameriškem mestu Palo Alto zagotovila svojemu podjetju Azumio 2,5 milijona dolarjev kapitala. Podjetje, ki ga poznamo tudi pod imenom Modula, je najbolj prepoznavno po merilcu srčnega utripa. Gre za mobilno aplikacijo Instant Heart Rate, ki na inovativen način dokaj natančno izmeri uporabnikov srčni utrip. Kupec programa položi prst na lečo telefonovskega fotoaparata in telefon usmeri proti viru svetlobe, nakar aplikacija meri spremembe v barvi kože, ki se pri vsakem utripu srca malenkost spremeni. Instant Heart Rate je na voljo za Android, obnorel pa je tudi lastnike naprav iPhone. Naslednja dva zdravstvena pripomočka v obliki mobilne aplikacije sta Stress Check in Stress Doctor. Obe aplikaciji sta že naprodaj, a le za naprave z operacijskim sistemom iOS.

Sklepna beseda

Ne glede na skeptičnost do izjav, ki jih daje naš predsednik vlade, moramo na koncu ugotoviti, da v Sloveniji ne manjka inovativnih idej, poguma in pameti. Če bi tem sestavinam dodali še nekaj gostila v obliki boljših razmer, dolgoročnega spodbujanja in razumevanja ter pomoči na relaciji Slovenija-tujina, ne bi bili daleč od tako želene Silicijeve doline. V članku še zdaleč nismo našteli vseh perspektivnih podjetij v državi. Tu so med drugim še DoubleRecall z rešitvijo inovativnega mobilnega oglaševanja, podjetje Fab s sistemi za teletekst in podnapise, ki jih prodajajo tudi takim velikanom, kot je ZDF, Connet z izdelkom za varnost v spletu, Vox.io s prelomnim spletnim čvekom, Visionect z inovativnimi dlančniki in še bi lahko naštevali. Vseh nam ni uspelo opisati. Morda jih opišemo naslednjič, ko se bo, o tem smo prepričani, nabralo še za vsaj dva takšna članka novih uspešnežev.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji