Goreča hiša iz kart

Objavljeno: 27.3.2018 | Avtor: Domen Savič | Kategorija: Vklop | Revija: April 2018

Facebook je konec marca pretresla nova afera. Žvižgač iz britanskega podjetja Cambridge Analytica je novinarjem časopisa Guardian razkril zlorabe podatkov o uporabnikih tega omrežja, za katere je Zuckerbergova ekipa vedela, a jih ni preprečila. Cambridge Analytica je nato podatke uporabila za oblikovanje oglasnih sporočil, s katerimi so po mnenju nekaterih odločilno vplivali na razplet volilne tekme v ZDA, referenduma o »brexitu« v Veliki Britaniji in kar nekaj volitev v drugih državah po svetu.

Po Snowdnovih razkritjih sodelovanja velikanov spletne industrije (Google, Facebook, Amazon, Apple in drugih) z varnostnoobveščevalnimi organi, je afera Cambridge Analytice še bolj problematična predvsem zaradi opozorila, da na področju uporabniških podatkov vlada popoln kaos in da Facebook s podatki uporabnikov ravna kot svinja z mehom. Še huje pa je, da Cambridge Analytica ni ne edino ne največje podjetje za obdelovanje podatkov. V prihodnosti tako lahko pričakujemo še več podobnih pretresov.

Cambridge Analytica: podatki poganjajo naša dejanja

Tako se glasi slogan podjetja, ki je v času zadnje predvolilne kampanje sodelovalo z zmagovitim predsednikom, Donaldom Trumpom. Svetovalci iz tega podjetja so gradili na izkušnjah prejšnjega ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je svojo dvojno zmago pripisal tudi izredno dobro zastavljeni podatkovni strategiji, ko je s svetovalci sestavljal profile potencialnih volilcev, preizkušal nagovore, prilagajal oglase.

Celotno afero je sprožil programer Christopher Wylie, ki je kot žvižgač več kot leto dni sodeloval s časopisom Guardian in novinarjem pojasnjeval vzroke in posledice dejanj podjetja Cambridge Analytica. Začelo se je z akademskim raziskovalcem Dr. Aleksandrom Koganom iz univerze Cambridge, ki je v letu 2014 v omrežju Facebook (in z dovoljenjem le tega!) zbral podatke o več kot petdeset milijonih uporabnikov tega družabnega omrežja. To je storil zelo prijazno do uporabnika – z aplikacijo v kateri je okoli 270.000 uporabnikov pozval k reševanju nekakšnega kviza osebnosti. Uporabniki so se morali le strinjati, da aplikaciji dajo dostop do svojih osebnih podatkov na Facebooku, aplikacija pa se je nato polastila še uporabniških profilov vseh njegovih prijateljev. Rezultat – zbranih okoli 50 milijonov uporabniških profilov, ki so bili nato predani podjetju Cambridge Analytica (ki sicer nima nobene povezave z univerzo v Cambridgeu). Zbrani podatki so bili nato uporabljeni za oblikovanje prepričljivih oglasov, s katerimi so vplivali na uporabnike.

»Ustvaril sem pošast,« je zdaj sedemindvajsetletni Wylie skesano priznal novinarjem Guardiana.

Razkritje afere, ki se bere kot zaplet tehnokriminalke, je samo še en signal zakonodajalcem, da bo treba na področju podatkovne ekonomije resneje razmisliti o zakonski regulaciji, saj dosedanji samoregulatorni okviri očitno ne delujejo.

Facebook je zaradi medijskega pritiska Cambridge Analytici že onemogočil dostop do svoje podatkovne platforme, uradno zato, ker zbranih podatkov po uporabi niso zbrisali, kot bi jih morali. A kritiki opozarjajo, da je ekipa vodilnih kadrov na Facebooku za zlorabe vedela že od samega začetka, odzvali pa so se šele takrat, ko je žvižgač zlorabe razkril širši javnosti.

Razkritje sicer prihaja v zelo razgretem ozračju – le nekaj dni po tem, ko je ameriški posebni preiskovalec Robert Muller sodišču izročil obtožnice zoper trinajst ruskih državljanov, ki naj bi z različnimi taktikami spletne propagande pomembno vplivali na rezultate ameriških volitev, sejali razkol in sovraštvo med ameriškimi volivci. Morda ključni krivci v resnici niso bili Rusi, temveč Britanci?

Facebook: črni trg osebnih podatkov

Komaj je predstavnikom Facebooka in Cambridge Analytice uspelo spisati prve odzive na Guardianova razkritja, ki so bila polna visokodonečih obtožb o zlorabah, skrbi za uporabnike in takojšnem odzivu na prej neznana razkritja, je udarilo še enkrat.

Nekdanji Facebookov direktor oddelka za preprečevanje zlorab tega omrežja, Sandy Parakilas, je potrdil žvižgačeva razkritja in nekdanjega delodajalca obtožil zavestnega ignoriranja zlorab podatkov uporabnikov in vedenja o zlorabah Cambridge Analytice in drugih podjetij. To potrjuje tudi Wylie. »Facebook je vedel, da Cambridge Analytica zbira velikanske količine podatkov o Facebookovih uporabnikih, a ko so jim odgovorili, da gre za akademsko raziskavo, se Facebook s tem problemom ni več ukvarjal,« pojasnjuje.

Parakilas dodaja, da je vedel za črni trg nezavarovanih osebnih podatkov in podatkov o prometu, ki jih Facebook zbira in ponuja razvijalcem za uporabo v njihovih aplikacijah. »Vodje Facebooka me niso hoteli poslušati, ker je bilo zanje pravno bolje, da določenih stvari niso vedeli,« priznava Parakilas, ki je nato dal odpoved in razkritja o zlorabah podatkov javno objavil, a se za razkritja ni zmenil nihče.

Zlorabe uporabniških podatkov so bile po mnenju Parakilasa v letih od 2007 do 2015 zelo pogoste, »saj so imeli vsi razvijalci Facebookovih aplikacij dostop do njih. Obenem Facebook ni spremljal posameznih uporab, tako da dejansko ne vemo, kdo vse je te podatke uporabljal in kam vse so jih razvijalci shranjevali,« še dodaja.

»Ustvaril sem pošast,« je zdaj sedemindvajsetletni Wylie skesano priznal novinarjem Guardiana.

Vedno več kritikov opozarja, da je v celotni zgodbi največji krivec pravzaprav Facebook, ki je sistem zbiranja in shranjevanja uporabniških podatkov zasnoval tako, da je omogočal zlorabe vrste Cambridge Analytice. Uporabljanje uporabniških podatkov za tarčno oglaševanje in oblikovanje sporočil je namreč osnovni poslovni model omrežja Facebook, ki pa je zdaj tudi zaradi tega škandala ogrožen.

Podatkovne svetovne vojne

Evropa z razvijanjem zakonodajnih okvirov, kot je GDPR, postaja vedno bolj vodilna sila v varovanju zasebnosti in ustvarjanja podjetniškega okolja, ki razume in spoštuje take varovalke. Že zdaj je Facebook v kar nekaj članicah Evropske unije na sodiščih zaradi zlorab podatkov svojih uporabnikov, v Španiji mora informacijskemu pooblaščencu plačati 1,2 milijona evrov kazni zaradi pretiranega zbiranja podatkov o svojih uporabnikih, maja lani pa je Evropska unija Facebooku naložila plačilo kazni v višini 112 milijonov evrov zaradi nepravilnega združevanja podatkov med omrežjem Facebook in aplikacijo WhatsApp.

A kritiki opozarjajo, da so tako nizke kazni za Facebook sprejemljivo tveganje, ki ga to podjetje pač vračuna v stroške poslovanja. Z GDPR se zadeve korenito spreminjajo in če bi se zlorabe Cambridge Analytice zgodile po uveljavitvi zakonodaje GDRP, bi po mnenju avstrijskega aktivista Maxa Schremsa kazni lahko dosegle do štiri odstotke globalnega prometa podjetja Facebook. Z drugimi besedami – Facebook bi moral plačati dobro milijardo evrov in pol.

Uporabniška lažna dilema ostaja

Uporabnik informacijske tehnologije je tako razpet med dvema težkima odločitvama. Na eni strani lahko še vedno vztraja pri uporabi družabnega spleta in drugih naprav in storitev, ki spremljajo, hranijo, prepošiljajo in v določenih primerih tudi zlorabljajo njegove osebne in druge podatke, ali pa se na drugi strani odloči za digitalno puščavništvo.

A dilema je lažna. V resnici bi se morali vsi skupaj zavedati, da splet predstavlja eno pomembnejših javnih sfer in da njenega upravljanja ne moremo več prepuščati zgolj ameriškim (in kitajskim) podjetjem, ki jo imajo za poligon za preizkušanje različnih storitev in aplikacij.

Dodaten problem za uporabnika v konkretnem primeru predstavlja Facebookova globalna vsenavzočnost. Dejansko so na svetu države, kjer zaradi različnih socioekonomskih razlogov uporabniki Facebookovo omrežje uporabljajo kot edini dostop do spleta. Facebook je namreč v 65 državah v sodelovanju s krajevnimi ponudniki dostopa do spleta ponudil storitev Facebook Lite, ki uporabnikom omogoča, da za uporabo Facebookovega omrežja ne plačujejo prenosa podatkov. To je na eni strani spodbudilo uporabo tega omrežja, na drugi strani pa med uporabniki vzpostavilo prepričanje, da se splet začne in konča v omrežju Facebook.

Tako bi bilo treba spodbuditi politične odločevalce, da se začnejo bolj zanimati za digitalni del gospodarstva tudi s položaja varovanja uporabniške zasebnosti in da v svoje politične programe Silicijeve doline ne vnašajo samo kot obljubljene dežele, temveč na določenih mestih tudi kot zelo resno grožnjo političnemu in družbenemu sistemu, v katerem živimo.

Poleg regulatornega okvira bi bilo treba okrepiti tudi prizadevanja za medijsko opismenjevanje posameznikov. Razumevanje delovanja in uporabniška odgovornost sta trenutno vse preveč prepuščena uporabnikom, ki se morajo znajti sami, razlike med njimi pa so prevelike. Obenem se države bolj ukvarjajo z učenjem digitalnih veščin, kot pa da bi se resno lotile poučevanja kritične refleksije novih medijev.

In končno – med razvijalci programske in strojne opreme bi bilo treba bolj poudarjati etična načela. Razkritje Cambridge Analytice se ne bi zgodilo, če razvijalec Christopher Wylie ne bi sam od sebe stopil v stik z množičnimi mediji in povedal svoje zgodbe. Prvi odziv Facebooka je bil zelo pomenljiv – medijem so predstavniki tega podjetja sicer zatrdili, da so zaskrbljeni nad razkritji, da zanje niso vedeli in da bodo storili vse, da bodo njihovi uporabniki varni. A Christopher Wylie je le nekaj dni po razkritju v omrežju Twitter pojasnil, da mu je Facebook onesposobil uporabniški račun. Ker je kršil pogoje rabe.

Snežna kepa

V zadnjih nekaj dneh smo priča plazu dogodkov:

• Britanska televizija Channel 4 je prikrito posnela kar nekaj pogovorov z vodilnimi v podjetju Cambridge Analytica, kjer se ti pohvalijo z uspešnimi vplivi na volitve po celem svetu, še posebej pa na zadnjih volitvah v ZDA.

• Upravni odbor je suspendiral Alexandra Nixa, direktorja podjetja Cambridge Analytica.

• Dr. Kogan meni, da »njegova« baza podatkov na ameriške volitve ni mogla imeti takega vpliva, kot se ji pripisuje.

• Facebook zatrjuje, da Dr. Kogan ni imel dovoljenja za predajo akademsko zbranih podatkov podjetju, ki jih je komercialno uporabilo.

• Britanski parlament je uradno zaprosil Marka Zuckerberga, naj jim osebno pojasni zaplet.

• Britanski podatkovni pooblaščenec zahteva preiskavo prostorov Cambridge Analytica.

• Ameriški regulator FTC (Federal Trade Commission) je začel preiskavo podjetja Facebook.

• Predsednik Evropskega Parlamenta je zatrdil, da bo ustrezno preiskavo sprožila tudi Evropa.

• Iz Kenije prihajajo zahteve o preiskavi podjetja Cambridge Analytica, ki se je v posnetkih Channel 4 pohvalilo o ključnem vplivu na tamkajšnje predsedniške volitve.

• Sandy Parakilas, nekdanji Facebookov direktor oddelka za preprečevanje zlorab, pravi, da je (bilo?) »brskanje« po osebnih podatkih v Facebooku čista rutina.

• Soustanovitelj omrežje Whatsup, ki je s prodajo le tega Facebooku zaslužil milijarde, sedaj pravi, da naj zbrišemo aplikacijo Facebook…

• Delnice Facebooka že nekaj dni zapored padajo, po približno 5% na dan.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki