Adobe je kralj, pravijo. Bi se dalo preživeti brez njega?

Vektorska grafika
Vodilni: Adobe Illustrator
Alternativa: Affinity Designer (Združeno kraljestvo, Avstralija)
Adobe in njegovo programje že desetletja dominira v vesolju grafičnega oblikovanja, namiznega založništva, fotografije in delno tudi videa. Po zgodnjih letih oboževanja in priljubljenosti so postali nekakšen Death Star v tem vesolju. Osovraženi zaradi monopolizma in brutalne komercializacije, vendar nujni in edini. Kar nekaj podjetij je poskušalo to Zvezdo smrti razstreliti, a uspelo ni še nikomur.
Eden uspešnejših poskusov je paket Affinity angleškega podjetja Serif, ki ga je lani kupila avstralska Canva.
Njihov Designer je v vseh pogledih ekvivalent Adobovemu Illustratorju. Ne le po naboru funkcij, ampak tudi po logiki delovnega toka (workflow) in uporabniškem vmesniku.
Zadevica brez težav odpira Illustratorjeve datoteke, vendar jih morate prej shraniti z izbrano možnostjo create PDF compatible file. Od tod naprej praktično ni razlike med kalifornijsko in avstralsko različico.
Med vsemi alternativami Illustratorju Designerja najbolj priporočamo.

Affinity Designer je trenutno z naskokom najboljša alternativa vodilnemu Illustratorju. Tole je uvodni meni.

V nasprotju s skopuškim Adobom so Avstralci plačali Pantonovo licenco.
Poglejte tudi: Inkscape (Estonija)
Obdelava fotografij
Vodilni: Adobe Photoshop
Alternativa: Affinity Photo (Združeno kraljestvo, Avstralija)
Del Serifovega grafično obdelovalskega paketa je tudi Affinity Photo. Program niti približno ni tako brutalno tuj in neintuitiven, kot je GIMP. Nasprotno: zelo uspešno simulira delovno okolje Photoshopa in brez težav uvaža datoteke PSD, celo tiste s pametnimi plastmi (smart layers).
Največja pomanjkljivost Phota je pomanjkanje umetnorazumskih orodij, na katera smo se lenobno navadili. Razvijalci pa obljubljajo njihovo integracijo v svežih različicah. Malce manjša pomanjkljivost je nekompatibilnost s Photoshopovimi vtičniki. Pogrešamo Topazova orodja, pa kak obdelovalnik surovih formatov (RAW).

Ljubitelji Photoshopa se bomo počutili kot doma.
Poglejte tudi: Photopea (Češka), Capture One (Danska)
Namizno založništvo
Vodilni: Adobe InDesign
Alternativa: Affinity Publisher (Združeno kraljestvo, Avstralija)
Tretji izdelek v Affinityjevi zbirki je Publisher, ki meri na vse do grla site uporabnike InDesigna. Kot pri prejšnjih dveh Serifovih orodjih je tudi tu poskrbljeno za vse vajene Adobovega delovnega okolja. Meniji, okna in večinoma vse je skoraj enako InDesignovemu okolju.
Publisher brez težav uvozi Adobove dokumente, sicer ne prek .indd datotek, ampak prek datotek v formatu InDesign Markup Language (.idml), kar je tudi sicer most med starimi in novejšimi različicami InDesigna. Publisher ponuja celo nekaj bonbončkov, ki jih InDesign ne. Črkovni in odstavkovni stili so v paletki izpisani točno tako, kot so v resnici videti.
Zadevica prepozna in z veseljem uporabi celo pristne Adovove tipografije, ki so pri večini podobnih orodij nedosegljive. Po nekajmesečni uporabi praktično ni razlike med vodilnim Adobovim namiznozaložniškim orodjem in Serifovim Affinity Publisherjem.

Namiznim založnikom, vajenim Adobovega okolja, bo tole domače.

Brez težav boste uporabljali tudi Adobove tipografije.

Črkovni in odstavkovni stili v paleti so, osvežujoče, WYSIWYG.
Video
Vodilni: Adobe Premiere / After Effects
Alternativa: DaVinci Resolve (Avstralija)
Morda je ocena, da sta Premiere Pro in After Effects vodilna na področju urejanja videov in dodajanja učinkov, malce pretirana. Vsekakor sta blizu vrha, kjer je, v nasprotju s tremi prejšnjimi kategorijami, kar precejšnja gneča. Nekateri prisegajo na Sonyjev Vegas, drugi na Premiere, spet tretji pa na DaVinci Resolve.
Zadnji je izdelek avstralskega podjetja Blackmagic Design, izdelovalca vrhunskih digitalnih kamer, ki so del voznega parka večine hollywoodskih produkcij. Taka strojna oprema vsekakor zagotavlja tudi vrhunsko programsko opremo. In DaVinci Resolve to vsekakor je.
Tudi tu se boste vsi premieraši hitro počutili domače, saj je način dela zelo podoben Premierovemu.

Osnovno delovno okolje DaVincija je podobno vsem ostalim podobnim orodjem.

DaVinci prijazno vpraša, ali ste vajeni katerega drugega okolja, in se izbiri prilagodi. Lepo.
Poglejte tudi: Autograph (Francija)
3D
Vodilni: 3ds Max
Alternativa: Cinema 4D (Nemčija)
Podobno kot pri videourejevalnikih tudi pri orodjih 3D ni jasnega vodje. Avtor teh vrstic že od časov Amige uporablja Maxonovo Cinemo, kar pomeni, da je zadeva izjemna, krasna in najboljša (/s).
Maxon, izdelovalec Cineme, se greje pod perutmi arhitektom in strojnikom zelo ljubega Nemetscheka. Cinema ni strojniški ali inženirski program. Namenjen je umetnikom (karkoli že to pomeni), animatorjem, upodobljevalcem …
Ob desetletnih izkušnjah z Mayo, s 3ds, z Rhinom in tudi Blenderjem lahko z gotovostjo trdimo, da je C4D vsaj generacijo pred omenjenimi. V zadnjih letih smo doživeli ogromen napredek pri dinamiki fluidov in delcev, modeliranju in animaciji. Nekaj let nazaj je Maxon v nenadni nakupovalni mrzlici kupil Redshift (eden od boljših 3D-izrisevalcev) in RedGiant (eden od boljših učinkovalcev), kar uporabniku nudi bolj ali manj vse, kar potrebuje.

Delček delovnega okolja Cineme4D.
Poglejte tudi: Blender (Nizozemska), ArchiCAD (Madžarska)
Tipografija
Vodilni: Google Fonts
Alternativa: Bunny Fonts (Slovenija)
Verjeli ali ne, tudi naši fantje se znajo zoperstaviti ameriškemu imperializmu. Ni kaj dodati, Bunny Fonts so resno obsežna zbirka tipografij, ki bi morala zadostovati še tako zahtevnemu jedilnemu listu lokalne picerije.

Domači zajček ponuja ogromno.