Objavljeno: 16.6.2021 | Avtor: Iztok Stržinar | Monitor Posebna 2021

Druge izdaje, Internet, priloga revije PC&Mediji. Splet na pergamentu

Nikolaj Pečenko je v uvodniku prve številke Interneta, ki je izhajal kot priloga revije PC & mediji, zapisal: »Današnje spletne strani se bodo našim potomcem zdele kot rokopisni pergamenti, ki jih občudujemo v muzejih ...«

Septembra 1997, ko je Internet začel izhajati kot priloga revije PC & mediji, je bila osnovna enota vsebine običajna statična spletna stran. Pisci smo v dobršni meri brskali po spletu in za bralce sestavljali tematsko obarvane sezname koristnih ali zanimivih spletnih strani.

Bili pa so to tudi zametki časov, ko spleta nismo več le brali, temveč smo ga začeli poslušati, gledati, se na njem igrati in nasploh udejstvovati v raznovrstnih spletnih storitvah.

Častili smo blogerje, današnje vplivneže, pisali o programih za razpršeno izmenjavo glasbenih datotek, kakršen je bil Napster, ki so danes (legalne in plačljive) storitve za pretočno glasbo. Pa o spletnih klepetalnicah IRC in IcQ, ki so se prelevile v vsemogočna družbena omrežja. Prispevek o spletnem bontonu, ki smo ga pripravili, bi gotovo še danes marsikomu koristil. Godrnjali smo nad prvimi mobilnimi spletnimi brskalniki (zloglasni WAP) in preizkušali zametke storitev Zoom in MS Teams. Pogosta tema so bile tudi spletne dveri, imeniki spletnih strani, ki so deskarjem (ja, tako smo se imenovali) služili kot vstopne točke za medmrežna brezpotja. Danes imenikov ni več, ostal je le še vsemogočni iskalnik Google.

Erotična spletišča smo (po službeni dolžnosti seveda) raziskali maja 1999 in prav dobro se spomnim, da sem bil za ta uredniški podvig klican na zagovor k takratnemu uredniku Monitorja. Zanimivo pa je, da se na tem področju ni prav veliko spremenilo.

Tako kot še danes na spletu cvetijo tehnologije, kakršne so HTML, CSS in Javascript, o katerih smo že tedaj pisali v šoli spletnega programiranja in s tem skrbeli tudi za tehnološko bolj osveščene bralce.

Splet na pergamentu seveda ni mogel preživeti prav dolgo. Za vse to, čemur je služil Internet, imamo danes internet. Poleg tega pa prebiramo le še 280 znakov dolga besedila in gledamo nekajsekundne videe plešočih psov in pojočih mačk.

Iztok Stržinar, nekdanji urednik Interneta

Več o "tistih časih" si lahko preberete v posebni jubilejni številki Monitorja:

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Android vam bo povedal, ali vam policija prisluškuje

    Čedalje popularnejši način prisluškovanja in prestrezanja podatkov z mobilnih telefonov je uporaba lažnih baznih postaj (IMSI catcher), ki jih imajo organi pregona v nekaterih državah, lahko pa tudi drugi akterji. Na takšno napravo se povežejo vsi telefoni v okolici, saj njen signal preglasi legitimne bazne postaje, upravljavec pa potem zlahka prestreza komunikacijo. Uporabnik tega početja praktično ne more zaznati.

    Objavljeno: 1.7.2025 07:00
  • Tisoče severnokorejskih uslužbencev prikrito na daljavo delalo v ameriških podjetjih

    Ameriško pravosodno ministrstvo je vložilo obtožnice zoper devet ljudi, ki so skrbeli za prikrito zaposlovanje računalnikarjev iz Severne Koreje za delo na daljavo v ameriških podjetjih. En Američan, šest Kitajcev in dva Tajvanca so obtoženi prevare, pranja denarja, kraje identitete, nepooblaščenega dostopa v računalniški sistem in kršenja mednarodnih sankcij.

    Objavljeno: 2.7.2025 07:00
  • Naprava, ki z laserji uničuje komarje

    Čeprav še nimamo letečih avtomobilov ali robotov strežnikov, lahko zdaj naročimo nekaj, o čemer smo od nekdaj sanjali - lasersko napravo, ki zazna in ubije komarja v nekaj milisekundah.

    Objavljeno: 3.7.2025 11:00
  • Podjetja nočejo Copilota, ker zaposleni raje uporabljajo ChatGPT

    Microsoft kljub velikim naporom (beri: finančnemu vložku) podjetjem težko proda storitve umetne inteligence Copilot.

    Objavljeno: 27.6.2025 09:00
  • Kitajski prenosniki so dve leti za zahodnimi

    Čeprav se Kitajci močno trudijo in izdatno investirajo v domači razvoj in proizvodnjo čipov, so še vedno vsaj dve generaciji za zahodnimi izdelki. To izkazuje tudi najnovejši Huaweijev prenosnik MateBook Fold Ultimate, ki poganja lastni HarmonyOS in ima same kitajske komponente. A te v primerjavi z zahodnimi zaostajajo.

    Objavljeno: 25.6.2025 07:00
  • Teslini samovozeči taksiji ne znajo voziti

    Prvi dnevi Teslinih robotskih taksijev so polni napak, vožnje po napačni strani ceste, nenadnih zaviranj in nevarnih ustavljanj za odlaganje potnikov.

    Objavljeno: 26.6.2025 09:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji