Objavljeno: 27.5.2025 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor Junij 2025

Domače? Domače

Že pred leti sem se začel igrati z gostovanjem lastnih storitev na (zdaj že treh) domačih strežnikih. Letos pa sem se zaradi politične situacije v ZDA lotil še migracije drugih storitev.

Nemški Hetzner je eden največjih evropskih ponudnikov oblačnih storitev, hkrati tudi eden najbolj znanih. Imajo podatkovne centre v Nemčiji in na Finskem, širijo se pa tudi drugod po svetu (za zdaj v ZDA in Singapurju). Ob iskanju evropskih oblačnih ponudnikov sem na hitro preletel še nekaj konkurence, a nisem našel konkurenta, ki bi izstopal, predvsem po ceni storitev. Hetzner ima tudi dovolj pregledne spletne vmesnike in dovolj dobro napisana navodila, s podporo pa za zdaj še nisem imel opravka.

Zakup člankov

Izbirate lahko med:

Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:

 

Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Objavljeno: 27.5.2025 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor Junij 2025

Že pred leti sem se začel igrati z gostovanjem lastnih storitev na (zdaj že treh) domačih strežnikih. Letos pa sem se zaradi politične situacije v ZDA lotil še migracije drugih storitev.

Nemški Hetzner je eden največjih evropskih ponudnikov oblačnih storitev, hkrati tudi eden najbolj znanih. Imajo podatkovne centre v Nemčiji in na Finskem, širijo se pa tudi drugod po svetu (za zdaj v ZDA in Singapurju). Ob iskanju evropskih oblačnih ponudnikov sem na hitro preletel še nekaj konkurence, a nisem našel konkurenta, ki bi izstopal, predvsem po ceni storitev. Hetzner ima tudi dovolj pregledne spletne vmesnike in dovolj dobro napisana navodila, s podporo pa za zdaj še nisem imel opravka.

Prvo, kar sem preizkusil, so virtualne naprave. Nakup in vzpostavitev VM je enostavna, stroški so povsem primerljivi z drugimi ponudniki, kot je ameriški Linode ali velikani tipa AWS. Plačamo po uri uporabe, kar pomeni, da imamo povsem prosto fleksibilnost preizkušanja, tudi pri zmogljivejših (beri: dražjih) napravah. Cene se pri osnovnih VM, primernih za manj zahtevno rabo z Linuxom (dve jedri CPU, 4 GB pomnilnika in 40 GB pogona SSD) začnejo pri slabih petih evrih na mesec. Tovrstne virtualne naprave sicer bolj redko potrebujem, a vseeno je Hetzner zame prva izbira. Velja omeniti, da ponujajo tudi najem celih (t. i. dedicated) strežnikov.

Redno uporabljam storitev hrambe podatkov (object storage) prek standarda S3. Gre za standard, ki ga je razvil Amazon, a ga je posvojila celotna industrija in je široko podprt. Uporablja se za kakršnokoli hrambo nestrukturiranih podatkov, sam to uporabljam za varnostno kopiranje strežnika NAS. Ta ima vgrajeno aplikacijo za izdelavo varnostnih kopij, ki seveda podpira tudi prenos v katerokoli hrambo S3. Nekoč sem uporabljal ameriškega Backblaze, zdaj pa je tudi to romalo k Hetznerju.

Plača se po dejansko porabljenem prostoru in količini prenosa. Za opisano domačo rabo so cene povsem razumne, za 1 TB podatkov in povezan prenos računamo na dobrih pet evrov na mesec. Prvi prenos seveda traja malo dlje, omejitev pa je vsaj v mojem primeru hitrost moje spletne povezave. Kasneje so prenosni občutno manjši, saj se prenaša le razlike.

Naslednja Hetznerjeva storitev, ki jo uporabljam, je klasično gostovanje spletnih strani. Sam imam par povsem statičnih strani (torej le HTML in CSS), podprte pa so tudi kompleksnejše strani, malo odvisno tudi od izbranega paketa. Gostovanje preprostih strani se začne pri dveh evrih, ob tem je dodatni enkratni strošek deset evrov ob prvem zagonu.

Za elektronsko pošto se mi sicer ne ljubi povsem stran od Gmaila, predvsem zaradi gore prijav na nešteto spletnih strani. Lahko pa pošto, torej tisto dejansko komunikacijo in nekaj okrožnic, na katere sem naročen (in dejansko preberem), preklopim na lastno domeno. Za samo gostovanje pa že nekaj let uporabljam latvijsko storitev Inbox.eu. Preprost spletni vmesnik, ponujajo lastno aplikacijo za mobilne naprave, seveda pa delujejo tudi praktično vse aplikacije tretjih razvijalcev (prek standarda IMAP). Kar je pomembnejše, je uporaba lastne domene, kar pomeni, da lahko ponudnika, ki je spodaj, zamenjam praktično kadarkoli.

Za oblačno hrambo uporabniških datotek sem že pred leti zapustil Dropbox, zdaj uporabljam odlično slovensko alternativo Koofr. Prvih 10 GB prostora je brezplačnih, sam pa plačam še 50 centov na mesec za dodatnih 10 GB (v veliki meri tudi zato, da podprem odlično storitev).

Kar je pri elektronski pošti najpomembnejše, je uporaba lastne domene, kar pomeni, da lahko ponudnika, ki je spodaj, zamenjam praktično kadarkoli.

Ko smo že pri slovenskih storitvah, omenim še nakup domen. Te sem nekoč kupoval pri najcenejših ponudnikih, denimo Namecheapu, zdaj pa uporabljam kar slovensko Domenca. Cene so malenkost višje, a je prednost poleg podpore slovenskemu podjetju tudi v pomoči uporabnikom, kjer dejansko prideš do človeka na drugi strani.

Zadnje leto so storitve UI izredno popularne, tudi sam jih že dolgo uporabljam. Tudi tu najdemo dobre evropske alternative, konkretno v obliki Le Chat francoskega podjetja Mistral. V primerjavi z ameriškimi umetnointeligenčnimi roboti je Le Chat tudi po delovanju bolj evropski. Njegov jezik je bolj neposreden, bolj direktni, brez olepšav in ameriških: »Oh, kako lepo, uživaj na dopustu! Kar povej, če ti lahko še kako pomagam!«

Omenil bi še spletne iskalnike. Področje je z nazadovanjem Googla (predvsem v kontekstu, da je dejanskih rezultatov vse manj, oglasnih pa vse več) zelo zanimivo, najdemo tudi več evropskih ponudnikov. Sam uporabljam nemško Ecosio, ki ima zadaj še okoljevarstveno noto (nekaj zasluženega denarja namenijo sajenju dreves). Kakorkoli, rezultati so dobri, izkušnja pa občutno boljša kot pri Googlu.

Ameriških spletnih storitev, ki sem jih opustil, je sicer še nekaj, a sem ostale večinoma zamenjal za odprtokodne, ki jih gostim na lastnem strežniku. Tako deluje spletna galerija Photoprism, ki je odlična zamenjava za Google Photos. Podoben je tudi program za zapiske in beležke Joplin, ki se sicer namesti lokalno, a podpira sinhronizacijo prek različnih oblakov. Sam uporabljam kar zgoraj omenjeno hrambo S3 pri Hetznerju.

Najbolj brano

  • Google poskrbel, da se telefonov ne bo več splačalo krasti

    Google bo okrepil zaščito pametnih telefonov Factory Reset Protection (FRP), tako da bo ukradene telefone v praksi nemogoče ponovno uporabiti. Že obstoječi Android 15 prinaša nekaj varovalk, novi FRP pa bomo dobili v Androidu 16.

    Objavljeno: 15.5.2025 05:00
  • Kitajci obrnili hrbet iPhonom

    Kitajski trg pametnih telefonov, ki tudi za zahodne znamke predstavlja izjemno pomemben delež, je letos doživel pravi pretres. Prodaja Applovih iPhonov je na primer padla za 50 odstotkov, podobno se godi tudi drugim tujim znamkam, ki nikoli niso imele zares opaznih deležev. Kitajski potrošniki so namreč začeli čedalje bolj kupovati domače izdelke.

    Objavljeno: 16.5.2025 05:00
  • Način, da vam umetna inteligenca ne bo lagala

    Vsi modeli umetne inteligence halucinirajo, včasih kakšen novejši celo bolj kot starejši, a obstajajo načini za zmanjšanje tega problema. Odpraviti ga za zdaj še ne moremo, lahko pa se mu v veliki meri izognemo, če pravilno sprašujemo. Najnovejša primerjava je pokazala, da je eden preprostejših načinov zahtevati daljše odgovore.

    Objavljeno: 14.5.2025 07:00
  • Windows dobil nov urejevalnik besedil v ukazni vrstici - Edit

    V ukazni vrstici v Windows vse od izida 64-bitnih inačic Windows nismo imeli pravega urejevalnika datotek. Starejše verzije so imele še stari MS DOS Edit, v novejših pa te funkcionalnosti ni bilo. Microsoft je zato napisal novi Edit, ki ga lahko obravnavamo kot ekvivalent za vim v Linuxu.

    Objavljeno: 20.5.2025 05:00
  • Zgodovina iskanja na Googlu razkrila požigalce

    Preiskovalci ameriškega FBI so s poizvedbo pri Googlu, kdo je iskal naslov kaznivega dejanja, našli storilce, ki so avgusta 2020 podtaknili požar v Denverju in ubili pet stanovalcev. To je eden redkih primerov – a ne edini – tako imenovanih obrnjenih iskanj po ključnih besedah. Google je moral pogledati, kdo je iskal posamezne ključne besede, ne katere ključne besede je iskal točno določeni posameznik.

    Objavljeno: 23.5.2025 05:00
  • Slovaščina v slovenskih Oknih

    Microsoft je v začetku maja z umetno inteligenco zamenjal približno 6000 zaposlenih, kar se pozna tudi v slovenskem prevodu operacijskega sistema Windows.

    Objavljeno: 26.5.2025 12:00 | Teme: microsoft, windows, Windows 10, umetna inteligenca
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji