Objavljeno: 21.12.2009 00:29 | Avtor: Damjan Matičič | Monitor Januar 2010 | Teme: preizkus, lcd

Digitalni spomini

Foto okvirjem smo se v Monitorju prvič resneje posvetili pred letom dni in odtlej se je stanje na trgu precej spremenilo. Danes najdemo na policah še večjo množico različnih izdelovalcev, tako uveljavljena imena s področja zabavne elektronike kot tudi manj znana, a vedno bolj množična, tajvanska podjetja. Prav je torej, da si ponudbo spet podrobneje ogledamo.

Foto okviri so se očitno med kupci uveljavili, saj je ponudba različnih izdelovalcev vsako leto pestrejša. Verjetno gre razloge iskati tudi v sorazmerni preprostosti takšne naprave. Digitalen foto okvir namreč ni nič drugega kot zaslon LCD, ki mu dodamo procesor, primerljiv s tistimi v mobilnih telefonih, nekaj tipk za upravljanje ter primerno programsko opremo. Za hrambo informacij potrebujemo bralnik pomnilniških kartic in nekaj vgrajenega pomnilnika. Različni izdelovalci nato dodajajo bolj ali manj uporabne dodatne zmožnosti, od različnih načinov povezljivosti do programskih urejevalnikov slik.

Digitalni spomini

Zasnova je torej preprosta, vprašanje je, kaj loči tiste najboljše od povprečja. Osnovna funkcija takšne naprave je prikazovanje fotografij. Razlike med poceni izdelki in tistimi bolj dodelanimi so opazne že tu. Pomembne lastnosti dobrega okvira so realistična reprodukcija barv, dovolj dobro kontrastno razmerje zaslona in primerna ločljivost. Nekateri bolj uveljavljeni izdelovalci se v celoti posvečajo primarni nalogi in ne vgrajujejo podpore drugim vrstam datotek, kot so glasbene ali večpredstavne. Tisti drugi, predvsem tajvanski in kitajski izdelovalci, stavijo na čim večji nabor zmožnosti. Nekateri okviri so tako pravzaprav čisto pravi večpredstavni predvajalniki, saj podpirajo celo različne naprednejše stisnjene zapise videa. Kot smo na tem mestu zapisali že pred letom dni, je odločitev kupca, čemu daje prednost. Množici zmožnosti, pri čemer mora povečini vzeti v zakup marsikatero jezikovno in oblikovno napako, ali dodelanemu vmesniku z dobrim prikazom slik. Eden od pomembnejših dejavnikov pri nakupu je tudi podpora različnim vrstam pomnilniških kartic. Bolj zahtevni kupci, ki uporabljajo hitrejše kartice Compact Flash, bodo namreč morali nekoliko bolj previdno izbirati, saj te kartice povečini podpirajo dražji modeli. Preostali lahko posežejo po kateremkoli od opisanih izdelkov, saj najbolj razširjene kartice SD in MMC podpirajo prav vsi preizkušeni izdelki.

Naš pregled je tokrat zajel petnajst naprav, kar je precej več kot pri prejšnjem preizkusu. Povečalo se je število izdelovalcev, predvsem po zaslugi manj znanih podjetij azijskega izvora. Opazna so tudi znižanja cen, kar je predvsem posledica nižanja cen zaslonov. Če je pred enim letom najcenejši izdelek veljal 80 evrov, je tokrat več kot polovica pod to številko. Danes je moč dobiti kakovosten zaslon primerne velikosti že za 60-70 evrov, to je občutno ceneje kot lani. Še vedno ostajajo zasloni večjih mer, katerih cene se gibljejo, v nekaterih primerih tudi daleč prek 100 evrov. A glede na trenutne smernice razvoja bomo verjetno prihodnje leto spet pisali o novi ponudbi z novimi cenami.

Trg digitalnih okvirov je velik in izbor enega favorita na našem preizkusu bi verjetno povzročil krivico kateremu od izdelkov, ki jih tokrat nismo zajeli. Zato smo primernost in kakovost posameznega izdelka omenili kar pri opisu, pri tistih boljših smo to tudi izpostavili. Opisi naj bodo tako bolj navodilo pri nakupu, ki lahko kupcu pomagajo, ko se odloča med različnimi primerki takih naprav.

Katere izdelke smo testirali in kako smo jih ocenili, si preberite v januarski številki revije Monitor

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Polom Trumpove umetne inteligence v zdravstvu

    Avtomatizirano varčevanje na račun pacientov.

    Objavljeno: 28.9.2026 10:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Robotska riba deluje kot vohun

    Kitajci so ustvarili robota, ki popolno posnema ogroženo ribo.

    Objavljeno: 22.9.2026 06:00
  • Pozabljeni PIN ne bo več težava

    Dobrodošla sprememba v Googlovem operacijskem sistemu Android.

    Objavljeno: 23.9.2026 08:00
  • Uvodnik: RAMagedon

    Umetna inteligenca nam obljublja cenejše delo, njen račun za strojno opremo pa vse bolj plačujemo tudi tisti, ki bi radi samo nadgradili domači računalnik.

    Objavljeno: 29.9.2026 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Oktober 2026
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji