Objavljeno: 27.4.2021 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor Maj 2021

Bralni napredek

Pri bralnikih elektronskih knjig močno dominira Amazon s svojimi modeli Kindle, a niso edini. Najresnejša konkurenca so kanadski bralniki Kobo. Preizkusili smo dva njihova modela – vstopni Kobo Nia in naprednejši Kobo Libra H20.

Moč Amazona je v spletni trgovini z elektronskimi knjigami, ki je res ogromna. Nekoliko manj pa so primerni za branje knjig, pridobljenih iz drugih virov, denimo iz slovenskih knjižnic. Tu se naprave Kobo bistveno bolje obnesejo.

Model Nia je na prvi pogled zelo podoben Amazonovemu vstopnemu modelu Kindle. Gre za preprost, vstopni model s šestpalčnim zaslonom E Ink ločljivosti 1.024 × 758 pik. Ločljivost je ob enaki velikosti tako višja kot pri Amazonovem Kindlu: tu je gostota pik 212 pik na palec, pri konkurenci pa 167. Razlika je v praksi razmeroma majhna, a vseeno je. Po velikosti je praktično enak kindlu, tudi teža (172 gramov) je skoraj enaka, naprava je dovolj lahka, da jo dovolj udobno držimo v eni roki dlje časa.

V uporabi je tehnologija E Ink Carta, s katero je zaslon bolj odziven kot pri starejših modelih. Vgrajen je nov procesor s taktom 1 GHz, zaradi katerega je naprava dovolj odzivna. Sicer ima manj pomnilnika od kindla zadnje generacije, a so razlike v praksi zelo majhne, se pa pokažejo, ko vzamemo v roko bralnik starejšega letnika. Prostora za podatke je 8 GB, elektronske knjige sicer res zavzamejo malo prostora.

Model Libra H20 pa je bralnik višjega razreda – ponudi večji, sedempalčni zaslon z ločljivostjo 1.680 × 1.264 pik. Gostota je odličnih 300 pik na palec, torej imamo opravka s prijetno ostrim zaslonom. Zaslon je še bolj odziven in občutljiv kot pri modelu Nia, ponudi pa tudi prilagajanje temperature beline (torej zmanjša količino modre svetlobe), česar cenejši model nima. Nima tipala za samodejno prilagoditev svetlosti, lahko pa to časovno nastavimo.

Ena večjih prednosti modela Libra je v asimetričnem ohišju, ki ima nekoliko razširjen in odebeljen rob s fizičnimi tipkami za obračanje strani. Desničarji bomo ta rob večino časa imeli na desni strani, a lahko napravo poljubno rotiramo. Torej so lahko tipke tudi na levi, spodaj ali zgoraj, kakor nam pač odgovarja. Vrtenje uporabniškega vmesnika sicer ni tako hitro kot pri pametnih telefonih, a vseeno povsem zadovoljivo.

Bralcu, ki si želi branja tudi slovenskih knjig, z veseljem priporočamo nakup Kobo bralnikov.

Kot pove že ime, je naprava vodotesna, in sicer po standardu IPX8, torej zdrži potop do dveh ur v globini do dveh metrov. Idealno za kopalno kad, torej, ali pa za kratek padec v bazen ali morje. Tu velja omeniti, da se vodotesnost pojavlja tudi pri konkurenci, denimo zadnji generaciji modela Paperwhite (četrta generacija, letnik 2018).

Najpomembnejša odločitev, ko kupujemo bralnik, je vprašanje, od kod bomo dobivali knjige. Bralniki podjetja Kobo pač nimajo takega zaledja, kot ga imajo Amazonovi modeli Kindle, so pa zato modeli Kobo bolj fleksibilni. Podpirajo več formatov (med drugim tudi MOBI, Epub, CBR in CBZ …), prenos člankov s spleta prek storitve Pocket ter prenos knjig neposredno prek oblačne hrambe Dropbox. Kobo ima lastno spletno trgovino s knjigami, ki sicer ni tako obsežna kot Amazonova, a vseeno ponuja enormno količino knjig, predvsem pa vse pomembnejše uspešnice.

Največja prednost bralnikov Kobo, vsaj pri nas, pa je podpora knjigam, izposojenim preko storitve Biblos. Tako najlažje in najhitrejše pridemo tudi do slovenskih elektronskih knjig. Sistem deluje prek programa Adobe Digital Editions, ki je sicer karseda špartanski, a vseeno omogoča, da na bralnik prenesemo izposojeno knjigo. Sami sicer že leta uporabljamo vrhunski odprtnokodni program Calibre, ki zmore raznovrstne pretvorbe med različnimi formati in prilagoditev za konkretne bralnike, seveda podpira tudi oba preizkušena modela.

Bralcu, ki si želi branja tudi slovenskih knjig, z veseljem priporočamo nakup Kobo bralnikov. Tudi tisti, ki se pri elektronskih knjig znajdejo po svoje, torej niso vezani na Amazonovo spletno knjigarno, bodo več kot zadovoljni z modeli Kobo.

Model Nia je soliden vstopni bralnik, ki ponudi oster zaslon, solidno odzivnost in nizko ceno, je enostaven in dovolj lahek, da ga zlahka držimo v eni roki. Nima sicer podpore za zvočne knjige, nekoliko zastarelo se zdi tudi napajanje prek microUSB (čeprav, roko na srce, ga potrebuje približno enkrat na mesec).

Še bolj nas je prepričal model Libra H20. Sicer je skoraj dvakrat dražji, a glede na to, da gre za naprave, ki imajo res dolgo življenjsko dobo, je po našem mnenju cena dovolj razumna. Dobimo še boljši zaslon, tudi s prilagoditvijo barve osvetlitve (predvsem z možnostjo zmanjšanja modre svetlobe). Naprava je še bolj odzivna in natančna. Ergonomija je odlična, predvsem prepričata fizični tipki za obračanje strani. Vodotesnost je pač tisti plus, čeprav je tudi tu nenavadno, da vztrajajo pri microUSB in ne podpirajo zvočnih knjig.

Kobo Nia

bralnik elektronskih knjig

Prodaja: www.eventus.si

Cena: 120 EUR

Za: Velikost in teža, enostavno delovanje, cena, podpora slovenskim knjižnicam.

Proti: Zaslon nima prilagajanja barve osvetlitve, ne podporira zvočnih knjig.

Kobo Libra H2O

Kaj: bralnik elektronskih knjig

Prodaja: www.eventus.si

Cena: 210 EUR

Za: Vodotesnost IPX8, oblikovanje, fizične tipke, kakovost zaslona, podpora slovenskim knjižnicam.

Proti: Ne podpira zvočnih knjig.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji