Androidne vilice

Androidne vilice
Objavljeno: 26.6.2013 | Avtor: Anže Tomić | Kategorija: Mnenja | Revija: Avgust 2013

Googlov operacijski sistem Android je svojevrstna pošast z veliko glavami, ki jih drži skupaj osnovna koda iskalnega velikana. Google svoj mobilni operacijski sistem izdelovalcem telefonov ponuja brezplačno in sistem je odprtokodne narave. Izdelovalci telefonov pa že od samega začetka Android oblačijo v svoje preobleke, te so bile na začetku njegovega obstoja nujne.

Do različice 4.0 je bil ta operacijski sistem namreč funkcijsko podhranjen in težko ga je bilo opisati kot lepega. S svojimi preoblekami je takrat zaslovelo podjetje HTC, ki je svojo plast poimenovalo Sense. Ta je bila prijaznejša na oko in je dodala nekaj funkcij in menujev, ki jih je osnovna različica operacijskega sistema potrebovala. A že takrat so se kazale hibe teh preoblek, saj so bile zelo požrešne in so takratnim telefonom odžirale dragocene procesorske zmogljivosti. Te res niso bile dorasle gnanju tako operacijskega sistema kot programerskih domislic izdelovalcev. V ozadju je Android neusmiljeno napredoval in preobleke so vedno bolj začele spominjati na obupane neuspele poizkuse izdelovalcev tradicionalnih okenskih računalnikov, ki so skušali svoje rešitve na vse kriplje lepiti prek operacijskega sistema Windows. Vsi vemo, kako je videti namizje na novo kupljenega prenosnika HP – kup funkcionalnosti, ki so v Okna že vgrajene, so v HPju »izboljšali« in jih ponujajo uporabniku. Pri tem upajo, da bo ta pozabil, da ima računalnik Windows, in bo prepričan, da je HP tisto podjetje, ki mu omogoča celotno izkušnjo.

Podobno se je zdaj začelo dogajati na Androidu, kjer je prej omenjeni HTC svoj zadnji paradni telefon One oglaševal tako, da naj bi ga poganjal »Sense with Android«, se pravi, da naj bi bil Android nekaj sekundarnega tajvanski preobleki. Podobno odmikanje od Googla je uprizoril tudi Samsung, ki na predstavitvi zadnje Galaksije Googlovega imena praktično ni omenjal, beseda Android pa je šla govorcem na odru še težje iz ust. Vse to je mnoge spodbudilo k razmišljanju, da bodo nekateri izdelovalci Googlu pomahali v slovo in izkoristili odprtokodno naravo Androida ter začeli razvijati svoj ovinek tega operacijskega sistema. Uspešen zgled te strategije naj bi bil spletni trgovec Amazon, ki je za svojo linijo tablic storil prav to. Na napravah Kindle Fire tako teče Amazonova različica Androida s svojo spletno trgovino aplikacij, ki ima z osnovno Googlovo kodo vedno manj skupnega.

A tisti, ki so prepričani o androidnih različicah s strani izdelovalcev telefonov, pozabljajo na nekatera dejstva in prvo je to, da sta razvoj in podpora uspešnemu operacijskemu sistemu zahteven zalogaj. Podjetja, ki jim je ta podvig uspel, lahko preštejemo na prste ene roke in pričakovati, da bo šlo Samsungu na podlagi Androida pri tem početju bolje od rok kot veteranom iz Appla, je zelo optimistično. Razlogov za pesimizem je več in prvi dokazi o morebitnem neuspehu so že prej omenjene preobleke. Na začetku so resnično pomagale, težko pa bi dobro ocenili programiranje. V vseh primerih so upočasnjevale delovanje telefona, še zdaj ga na napravah srednjega in nižjega cenovnega razreda. Pravzaprav smo morali na tekoče delovanje, ki je enako tistemu golega Androida, čakati do najnovejših najdražjih telefonov. Ti so strojno tako zmogljivi, da so lahko s surovo močjo rešili veliko težav, ki so jih povzročale preobleke.

Naslednji razlog za pomislek o uspešnosti HTC/Samsung/LG različice Androida je zamudno dostavljanje posodobitev s strani izdelovalcev telefonov. Ko Google izda posodobitev Androida, smo je lastniki telefonov Nexus deležni takoj, druge naprave pa jo dobijo šele, ko jo izdelovalec prilagodi svoji preobleki, in ti časovni intervali so dolgi. Res je, da gre za vedno krajša časovna obdobja, a se kljub temu še vedno merijo v mesecih, to pa je v svetu sodobne tehnologije večnost.

V luči teh pokazateljev programerskih sposobnosti izdelovalcev telefonov si je tako težko predstavljati, da bo HTC na svojo roko začel razvijati in podpirati svojo različico Googlovega operacijskega sistema. Ob polnopravnem razhodu od Googlove kode bi Tajvanci vedno teže implementirali rešitve, ki bi jih v naslednje različice vgrajeval Google. Izdelovalci zabavne elektronike niso nikdar sloveli kot pionirji v svetu programske opreme, saj bi v nasprotnem primeru kakšna LGjev ali Sonyjev televizor premogla vsaj soliden uporabniški vmesnik. Zahteve za stvaritev dobrega operacijskega sistema so velike in če bi morali staviti, ali bodo te zahteve izpolnila podjetja, ki do zdaj niso dostavila še enega resnično dobrega skupka kode, smo lahko hitro skeptični. Amazon na tem področju orje ledino in zanimivo bo opazovati, kako bo Android napredoval pri njih. Vendar tudi Jeff Bezos in druščina niso prava primerjava z izdelovalci telefonov, saj bi jim programersko neznanje težko očitali. Amazon je namreč vodilno podjetje na trgu strežniških storitev in vzdrževati njihovo spletno trgovino, ni mačji kašelj, izdelovalci telefonov pa so podjetja, ki zmorejo proizvesti več deset milijonov naprav na leto, a jim to še ne daje potrebnega znanja za stvarjenje operacijskega sistema, ki bo te naprave poganjal. 

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki