5G - zdaj gre zares! Ali res?
Mobilna omrežja pete generacije, 5G, so končno vzpostavljena tudi v Sloveniji. Bo to kdo sploh opazil? Za zdaj ne, toda počakajmo nekaj let.
Štirinajstega junija, na prvi dan, ko je agencija AKOS to dovolila, sta mobilna operaterja Telekom Slovenije in Telemach zagnala svoji mobilni omrežji pete generacije. Počakajte, ali ni Telekom svojega omrežja 5G zagnal že pred enim letom? Da, toda … Da, kar nekaj takih »toda« se je zvrstilo v tem času …
Najprej, Telekom je 5G menda »zagnal« 23. julija 2020, vendar je trajalo skoraj tri mesece, da ga je bilo moč tudi dejansko uporabiti. Ves ta čas namreč ni bilo na voljo ustrezno prilagojenih mobilnih telefonov, ki bi se z njim razumeli, in šele v začetku oktobra je bila omogočena prijava novejšim telefonom Samsung in Huawei s podporo 5G. Zgodba se v letu 2021 ponavlja v omrežju Telemach, toda o tem kasneje.
Drugi »toda« je tehnologija 5G, ki je bila uporabnikom Telekoma (in samo njim) na voljo od oktobra do danes. Gre za Ericssonovo tehnologijo Dynamic Spectrum Sharing oziroma DSS. S programsko nadgradnjo obstoječih baznih postaj 4G+ (oziroma LTE-A) je bilo omogočeno deljenje frekvenčnega pasu, ki je namenjen 4G – v njem lahko teče tudi 5G, v frekvenčnem pasu 2.600 MHz. Ta tehnologija v laboratorijskih pogojih omogoča gigabitne hitrosti (celo 5 Gb/s), ki jih navadno povezujemo z besedico 5G, običajni smrtniki pa smo bili omejeni na teoretičnih 1 Gb/s in praktičnih 300 Mb/s, kot smo jih med letom merili sami. In trikrat manj v smeri od nas (upload). Glede na to, da teoretična hitrost omrežja 4G+ (LTE-A) znaša 300/50 Mb/s, v praksi pa lahko dosegamo okoli 200/50 Mb/s, napredek ni bil ravno drastičen. Nekaj krajši je bil tudi dostopni čas (okoli 10 ms), to je pa tudi vse. Pri Monitorju omrežje uporabljamo vse odtlej in v resnici »5G« kot nekaj drugačnega/novega/boljšega opazimo le po tem, da nas na to opozori telefon, z ikonico 5G pri lestvici z močjo signala. V praksi je pač telefon »hiter«, karkoli že pač to pomeni. »Hiter« je bil tako in tako tudi že prej, v omrežju 4G+.
Tretji »toda« je 5G, kot ga imamo danes. Na prvi mogoči dan sta Telekom in Telemach »prižgala« nekaj baznih postaj, ki 5G »oddajata« na frekvenci 3,6 GHz, tisti frekvenci, ki bo menda čisto zares omogočala gigabitne hitrosti. Take hitrosti, kot jih imajo danes le redki – na svojih domačih optičnih priključkih. Preizkusi, ki smo jih opravili pri Monitorju, kažejo, da gre za zdaj le za marketinško potezo, za prestiž, kar je bilo seveda pričakovano. Za začetek – oba operaterja priznavata, da sta za zdaj s signalom »pokrila« le manjši del središča Ljubljane, nakupovalni center BTC in, denimo, Bled, kraje torej, kjer bo njihovo ikonico 5G na telefonu videlo kar največ ljudi. Telekom pokriva tudi Brdo pri Kranju, kjer bo ikonico 5G lahko videlo tudi nekaj tujih politikov, ob slovenskem predsedovanju Evropski uniji.
O tem, ali se bo telefon znal povezati v neko (denimo 5G) omrežje, odloča proizvajalec telefona. Najbolj strog in pristranski pri tem je, nepresenetljivo, Apple.
Od tod se politiki obeh operaterjev razlikujeta. Telekom oglašuje, da »bodo« mogoče hitrosti do 2 Gb/s, vendar smo sami namerili največ 450 Mb/s. Pri operaterju so se z našimi meritvami strinjali in poudarili, da so gigabiti (pa še to za zdaj le 1 Gb/s) na voljo le vsem uporabnikom na isti bazni postaji skupaj, posameznega uporabnika pa so omejili na 450 Mb/s prenosa k sebi (download) in 100 Mb/s prenosa v smeri omrežja (upload). Čuden marketing, moram reči.
Telemach, ki ima seveda veliko manj uporabnikov, še posebej takih, ki zmorejo uporabljati 5G, take omejitve seveda ni uvedel, ker je tudi ne potrebuje. Tistih nekaj uporabnikov (beri: tehničnih novinarjev) nas ima na voljo polno zmogljivost omrežja – izmerili smo kar 1,2 Gb/s, kar je več, kot zmorejo domače optične povezave. V smeri nazaj (upload) je bila hitrost sicer veliko manjša – okoli 60 Mb/s. Dostopni čas oziroma »ping«? 8 ms. Malce bolje od zgoraj omenjenih 10 Mb/s v dosedanjem Telekomovem omrežju »5G«. Vseeno – super, mar ne?
Da, vendar je uporabnikov v omrežju Telemacha, ki to lahko izkusijo, okoli nič tudi zaradi tega, ker je povezovanje 5G omogočeno le dvema telefonoma Huawei (oba sta brez storitev Google) in enemu telefonu Xiaomi. Po besedah odgovornih jih bo sicer kmalu več, med njimi bodo tudi samsungi, vendar o tem odloča – Samsung. S svojimi nadgradnjami sistemske programske opreme. Kot tudi Apple, ki take nadgradnje veže na dejstvo, ali je neki operater njihov partner ali ne. Telemach ni. Iphoni v Telemachoem omrežju torej še kar nekaj časa ne bodo petgejevski.
In? 1,2 gigabita na telefonu, kako je videti v praksi? »Hitro«, pač. Tako kot tudi doslej. Kar nas seveda ne bi smelo zavesti – podobne pomisleke (»kdo to sploh potrebuje«) je bilo zaslediti tudi ob splavitvi omrežij 4G in celo 3G. Toda danes je popolnoma običajno, da ne telefonu, sredi gozda, v visoki ločljivosti gledamo športni prenos, v živo. Če bi omrežja ostala na generaciji 2 ali 3, to ne bi bilo mogoče. Kaj točno bo mogoče, ko bomo vsi (kar pomeni tudi lastniki telefonov za 100 evrov, ne samo tistih za 1000!) imeli 5G, lahko le ugibamo. Skorajda prepričan pa sem, da med temi tehnologijami prihodnosti ne bo zveličavnih navidezne resničnosti in nadgrajene resničnosti pa tudi ne »oblačnega« povezovanja samovozečih avtomobilov, ki ga/jih napovedujejo že nekaj let.
Lahko pa se tudi motim, kot bi nekoč zapisal kolega Nikolaj Pečenko.