Sodobne banke prav nič ne spominjajo na banke preteklega desetletja. Tehnološki razvoj, ki je naprej poskrbel za telefonsko, nato pa še za spletno in mobilno bančništvo, se ne zaustavlja. Danes si banke želijo obvladati interakcijo s strankami, saj je ta – seveda dobra – predpogoj, da jih sploh zadržijo.
Fraza, da ljudje težje zamenjamo banko kot partnerja, postaja oguljena. A (še kar) drži. Vsaj v mojem primeru. Banko, kjer upravljam osebne finance, sem nazadnje zamenjal ob koncu študija, banko za poslovne finance pa ob menjavi oblike poslovnega subjekta. Nobena izmed njiju ni idealna, še manj bi lahko uporabil pridevnik napredna. Nasprotno, precej nazadnjaški in počasni sta pri uvajanju novosti. Še danes nimam njunih brezstičnih plačilnih kartic, ki so se v Sloveniji pojavile leta 2014. Te izzive rešujem z uporabo storitev drugih ponudnikov. Postal sem komitent spletne banke N26, redno uporabljam storitvi PayPal in AliPay. In razmišljam – razmišljam, ali vendarle ne bi veljalo prekiniti s potuho. To, da uporabniki ostajamo pri tehnološko nezrelih ponudnikih finančnih storitev, pomeni, da jih pasivno podpiramo.
Programska oprema CAD je v zadnjih desetletjih prehodila dolgo pot. Iz 2D modeliranja je preskočila v 3D modeliranje in nič ni opaziti znakov zaustavljanja.
Kratica 3D ni osvojila le računalniških iger, televizorjev in inženirskih orodij, udomačila se je tudi med tiskalniki. Ti v praksi uresničujejo hitrejši in kreativnejši razvoj novih izdelkov, prava bitka pa se odvija na področju rabe in razvoja materialov zanje.
Danes se nobeno resno podjetje ne loteva razvoja izdelkov brez uporabe programske opreme. Slednja je postala nepogrešljiv del procesa inoviranja, saj inovatorjem pomaga vizualizirati in simulirati nove izdelke.
Meroslovje oziroma urejena merilna tehnika je danes predpogoj za zagotavljanje kakovosti v industriji.
Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je dolgoročno edina smotrna izbira, če želimo doseči čistejši planet in nižje stroške energije. Jeziček na tehtnici pa bodo baterije oziroma možnost hrambe energije, saj veter in sonce za razliko od vode nista stalno na voljo.
Digitalna preobrazba je podobno kot industrijske revolucije pred njo poskrbela tudi za korenite spremembe v industriji – proizvodnje po svetu se pospešeno digitalizirajo.
Izraz vitka proizvodnja bo kmalu star tri desetletja. V tem času je postalo jasno, da metode in razmišljanja, ki jih je ubral japonski izdelovalec vozil, učinkovito delujejo še kje drugje, ne le v avtomobilskih tovarnah. Toyoto so kopirali oziroma poskušali kopirati v proizvodnih podjetjih po vsem svetu, povsod tam, kjer so želeli zvečati produktivnost in kakovost. Ponekod so v konceptu vitke proizvodnje videli priložnost za urejanje drugih področij, kot so varnost, hitrost, stroški in celo morala zaposlenih.
Je vaše poslovanje pripravljeno na selitev v računalniški oblak? Ta novi »virtualni« svet obljublja nižje stroške, višjo produktivnost, praktično neomejeno skalabilnost in še marsikaj drugega. A kdor se poda na pot v oblake brez dobrega načrta, utegne biti razočaran.
Arhiv
Po kategorijah
