Čeprav satelitski telefoni obstajajo že več kot dve desetletji, so bili doslej zaradi velikosti, cene in omejenosti obsojeni na nišne potrebe. Čedalje več velikih proizvajalcev in malih zagonskih podjetij pa razvija načine, da bodo lahko tudi povsem običajni telefoni komunicirali prek satelitov. Po najbolj optimističnih napovedih bodo prvi na voljo že prihodnje leto, kar bi lahko dokončno odpravilo lise na zemljevidih pokritosti z mobilnimi omrežji.
Moderni telefoni vsebujejo tudi digitalni sef v pravem pomenu besede. Na ločenem čipu hranijo najpomembnejše skrivnosti, od ponazoritve uporabnikovih prstnih odtisov do šifrirnih ključev. Niti procesor in jedro operacijskega sistema nimata dostopa do njega, temveč ga lahko le ponižno prosita za odklepanje.
Internet in spletne medije, tudi slovenske, so preplavile reklame za nakup licenc za priljubljene operacijske sisteme, pisarniške pakete in drugo programsko opremo po smešno nizkih cenah. Obljubljajo Windows za nekaj evrov, Office za 15 evrov in podobno. Preverili smo, kaj stoji v ozadju in zakaj vsaka znižana cena še ne pomeni nezakonitih kopij.
Če si udobje elektrificiranih domovanj si želimo tudi na popotovanjih po divjinah ali pa se želimo zgolj pripraviti na kratkotrajne izpade električne energije, so priljubljena rešitev polnilne postaje z baterijami in sončne celice. Niso poceni in niso lahke, so pa učinkovite in enostavne za uporabo. Izkaže se, da si lahko s kvadratnim metrom sončnih celic v poletnih dneh zagotovimo okoli 100 W električne energije, kar za nepožrešne porabnike zadostuje.
V zadnjih dveh desetletjih smo se tako navadili na globalne navigacijske sisteme, zlasti na ameriški GPS, da se malokdaj vprašamo, kakšen bi bil svet brez njega. A GPS ni samoumeven, temveč obstaja zaradi drage in občutljive infrastrukture v vesolju in na Zemlji, ki jo lahko lokalno zmoti že nekaj sto evrov draga oprema, globalno pa kakšna raketa. V kakšno resničnost bi se zbudili brez GPS?
Z zadnjimi podražitvami električne energije so spet postala aktualna vprašanja, kako zmanjšati porabo energije električnih naprav v naših domovih. Eden izmed nevidnih ponorov električne energije in denarja so naprave v stanju pripravljenosti, ko od njih v resnici nimamo nič, a to vseeno plačujemo. Zneski segajo od zanemarljivih do opaznih.
Čeprav se zdi na prvi pogled nemogoče, je mogoče avtomobil registrirati, ne da bi sploh zapustili svoj dom. Edini res nujni izhod je tehnični pregled, pa še to le, če imamo starejšega jeklenega konjička. Drugo vprašanje pa je, ali je takšen postopek res najcenejši in najenostavnejši.
Portal zVEM je dragulj med spletnimi storitvami slovenske javne uprave, za katerega je pred epidemijo koronavirusa vedelo premalo ljudi. Dasiravno storitev ni nova, saj eZdravje obstaja že poldrugo desetletje, smo se šele med epidemijo vsi skupaj naučili, kaj vse lahko vidimo in uredimo prek spleta.
Medtem ko vse slovenske banke že nekaj let ponujajo spletne storitve, so te predvsem elektronska in s tem cenejša ter prikladnejša različica siceršnjega poslovanja. Pravo revolucijo pa so povzročile neobanke, ki so sklestile provizije in stroške do ničle, hkrati pa so na internet prestavile vse poslovanje, vključno z menjavo kode PIN za kreditno kartico in spremembo limita za dvig gotovine. Kaj sploh še ostane velikim?
V malo bolj oddaljenih časih smo si dokumente pošiljali po pošti ali faksu, jih podpisali in poslali nazaj. V ne tako zelo oddaljeni preteklosti je digitalizacija obstajala z resno napako. Dokumente smo si pošiljali v elektronski obliki samo zato, da jih je nekdo na drugi strani natisnil, podpisal, skeniral in poslal nazaj. Postopek ni le zamuden, temveč bolj malo pridoda k varnosti. To odpravljajo digitalni podpisi, ki niso novost, so pa šele v zadnjem času postali tehnologija širokih množic.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
