Stvarnost ostaja enaka, telefonski trg je dozorel, pretresov je vse manj. Telefoni so si tako podobni, da lahko odločata le še izbira operacijskega sistema in oblikovanje. Vsaj takrat, ko cena ni odločilni dejavnik.
Leto je naokoli, zato poglejmo, kako letos odgovarjam na vprašanje: »Kateri telefon naj kupim, Anže?«
Pri Monitorju prenosnike redno preizkušamo, občasno pa se lotimo tudi popolnejšega pregleda tržišča. Glede na letni čas smo ocenili, da bo pravi čas, da se spustimo v vprašanje, kakšen prenosnik priporočiti šoloobvezni mladini. V mislih imamo tako mlajše, ki (še) nimajo lastnega računalnika, kot študente, ki razmišljajo o menjavi oziroma o nakupu novega. Nasveti pa bodo povsem na mestu tudi za druge uporabnike, sploh domače, tiste torej, ki nimajo kakih izrazitih in specifičnih zahtev.
Leto je naokoli in pred vami je spet redni Monitorjev poletni preizkus televizorjev. Preizkusili smo 12 modelov petih ključnih blagovnih znamk, ki se prodajajo v Sloveniji, in ugotovili …
Začnimo kar po abecedi, prvi so na vrsti televizorji Hisense, ki jih sestavlja slovensko Gorenje. Kitajski Hisense si je pred nekaj leti vstop na evropski trg kupil prav z nakupom Gorenja, saj se lahko njihovi televizorji zdaj ponašajo z značko »Sestavljeno v EU«, kar je finančno bržkone ugodno.
Podeliti nagrado, s katero nekemu izdelku priznamo odličnost in ga celo priporočimo v nakup, je pri našem jesenskem preizkusu televizorjev vedno težko. Televizorjev (in celo blagovnih znamk) je namreč tudi na slovenskem tržišču vedno več, kot jih lahko preizkusimo, in tudi zato, ker so televizorji, ki smo jih preverjali, med seboj velikokrat diametralno različni ter namenjeni različnim tipom uporabnikov. Pri odločanju za nakup je zato v resnici bolje slediti priporočilom, ki smo jih zbrali pod mednaslovom Kako se odločati?.
Pametni televizor je v resnici računalnik, so si rekli pri Samsungu. Zakaj ga torej ne bi spremenili v poslovno orodje? Samsung Smart Monitor je točno to – pametni televizor z nekaj dodatki, ki se še posebej trudi omogočati priklop računalnikov in pametnih telefonov.
Prav vsako podjetje na tokratnem preizkusu televizorjev v svojih modelih uporablja svoj operacijski sistem. Ob tem pa, si upamo trditi, marsikateri tehnično manj podkovan uporabnik tega sploh ne bo opazil, saj so si uporabniški vmesniki teh letos izredno podobni.
Domači tiskalnik sodi že skorajda bolj med belo tehniko kot pa med računalniške naprave. Vsaj glede na to, da ga večina uporabnikov zamenja šele takrat, ko prejšnji odpove. Toda – katerega potem kupiti?
Vsi, ki smo v zadnjih letih izkusili delo ali šolanje od doma, smo to počeli prek neke računalniške naprave – prenosnika, namiznega računalnika ali tablice. Te naprave so in bodo za veliko večino še vedno najpomembnejše orodje za delo.
Računalničarji si včasih nočemo priznati, da je danes telefon tista naprava, ki je v resnici najpomembnejša. V epidemiji se je to še posebej izkazalo.
V časih, ko se malodane vsi programski izdelki selijo v oblak, se na to pot podaja še zadnja, morda ena najbolj tradicionalnih programskih kategorij: računalniške igre. Ponudba je na prvi pogled zelo mikavna. Namesto nakupa dragih lokalnih računalnikov ali igralnih konzol, sploh pa iger, vse skupaj najamemo kot storitev v oblaku. In to za le delček vložka v lokalno opremo. A trenutno stanje na tem nastajajočem področju ni tako rožnato, kot se zdi in oglašuje.
Računalniške tablice so nekaj let veljale za nekoliko pozabljeno področje računalništva. Prihod koronavirusa je sprožil ponovno zanimanje za te naprave, nam pa dal pobudo za pregled stanja na trgu.
Nakup namiznega računalnika je za nekatere užitek, a marsikomu se ob številu različnih komponent pred očmi zmegli. Ob pogledu na cene pa se ustrašimo še za denarnico. Po nekaj letih smo se zato ponovno lotili bolj splošnega članka z nasveti o komponentah z nekaj cenovnimi okviri in tipi uporabnikov.
Električna kolesa v zadnjih dveh letih, sicer resda nekoliko v senci elektrifikacije avtomobilov, uživajo neverjetno priljubljenost tako med dosedanjimi kot tudi novimi ljubitelji kolesarjenja. Poleg električnega motorja vsebujejo tudi cel kup sodobne elektronike in postajajo vsak dan bolj »digitalne« pametne naprave. Napovedi kažejo, da je to verjetno šele začetek zelo zanimive in trajnostne usmerjene zgodbe o uspehu.
Letos ne bomo več lepili novih vinjet na vetrobranska stekla, temveč bomo z njih zgolj postrgali stare. Nove bomo lahko kupili prek interneta, staromodnejši pa se bodo še vedno lahko oglasili na prodajnih mestih, a tudi tam ne bo nalepk. O vzpostavitvi sistema e-vinjet je bilo prelitega že veliko črnila, zato si raje oglejmo, kako sistem deluje.
Pametni telefoni vedo veliko o nas, tudi o naši lokaciji. Večkrat se obregnemo ob Google in Apple kot ponudnika ekosistema, češ da vesta vse o nas. Četudi to ni daleč od resnice, v njuni senci delujejo podjetja, katerih glavni poslovni model sta zbiranje in preprodaja lokacijskih informacij, ne da bi zanje sploh vedeli. Od njih jih kupujejo tako borzni analitiki kakor obveščevalne agencije.
Sanjarjenju o počitnicah na eksotični destinaciji še isti dan sledi reklama za tamkajšnji hotel, ki nam jo iznenada postreže Facebook. Pogovor o novih pnevmatikah se še ne konča dobro, ko na mobilnem telefonu ugledamo reklamo zanje. In čeprav nismo nikoli uporabljali ali iskali zobne kreme, ki jo uporablja tašča, se nenadoma pojavijo oglasi zanjo. Ali telefoni res poslušajo, kaj govorimo? Ali pa jim morda sploh ni treba?
Applov iPhone 13 Pro ima končno hitro in prilagodljivo osveževanje zaslona OLED. Tej funkcionalnosti pravijo Promotion in smo jo prej že videli na njihovih dražjih tablicah. Ob predstavitvi letošnjih telefonov je bila to ena tistih postavk, s katero so se bolj pohvalili. V resnici spremenljive frekvence osveževanja na Android strani poznamo že kar nekaj časa. Ta tehnologija je že tako zrela, da se je letos začela pojavljati tudi v najcenejših (androidnih) telefonih.
Spodnji zapis je posebna različica sicer običajnega okvirja Zlati monitor. Taka, kot smo jo v Monitorju že večkrat objavili in ki je tudi tokrat nastala izpod tipkovnice našega Anžeta Tomića, ki na taka in podobna vprašanja redno odgovarja tudi v svojem zasebnem življenju: »Kateri telefon naj kupim, Anže?«
Huaweijeva najnovejša igrača na tržišču vrhunskih telefonov spet sliši na ime Mate Pro, tokrat s številko 40. In res gre za vrhunski telefon, kot smo za serijo Mate vedno znali povedati. Toda ...
Pregled telefonov v najvišjem cenovnem razredu je bil na začetku pohoda »žepnih računalnikov« težka naloga, saj so bile razlike med telefoni velike. Proizvajalci so se še lovili s količino pomnilnika, tipom zaslona, z ločljivostjo, s količino shrambe, še procesorje so včasih izbirali, saj ni bilo samoumevno, da bodo vsi imeli čisto zadnjo izvedenko Snapdragona. Potem pa je prišlo obdobje, ko se je vse skupaj umirilo.
Letošnja jesen zaradi pomanjkanja polprevodniških čipov velja za sila neugoden trenutek za nakup osebnega računalnika, toda mnogi izbire nimajo in se pač morajo prekopati skozi kaos podražitev ter slabe dobavljivosti. Tokrat jim bomo pomagali pri izbiri - procesorjev.
Novi televizorji nimajo več energijskih oznak A+++, temveč F ali G. Evropska komisija je namreč ugotovila, da je bilo odličnjakov preveč, zato je zaostrila kriterij. Preverili smo, kaj to pomeni v praksi, koliko porabijo in koliko nas bo to stalo.
Monitorjevi jesenski preizkusi televizorjev so dober kazalec, v katero smer in kako hitro se razvija tehnologija v teh velikanih naših dnevnih sob. Če sledimo cenam, je tokrat videti, da smo na meji, ko bodo najugodnejši za nakup ravnokar postali velikanski, 65-palčni modeli. Tudi zato, ker je v korona letu zanimanje za nakup televizorjev resno poskočilo!
Dvanajst televizorjev, ki so po cenovni lestvici razporejeni od 500 do 5.000 evrov, ni dovolj velik »bazen«, da bi lahko ob koncu testa priporočili katerikoli model. Potrebe uporabnikov televizorja so namreč zelo različne in med modeli, ki smo jih preizkusili, je še množica takih in podobnih, ki jih nismo. Logistika v majhni Sloveniji je žal kompleksna, zato tudi cela dva meseca, ki ju imamo na voljo prek poletja, nista dovolj, da bi prodajalci in distributerji za test zmogli zagotoviti večjo izbiro.
Pri priklopu računalnika (grafične kartice) na monitor, televizor ali projektor imamo zadnja leta na izbiro dva ključna vmesnika – HDMI in DisplayPort. Oba sta digitalna, se pa je v zadnjem desetletju zvrstilo že kar nekaj različic obeh. Na televizorjih in projektorjih prevladuje HDMI, na monitorjih pa DisplayPort (DP). Trenutno aktualna različica standarda HDMI je 2.0, DP pa 1.4, s tem, da sta tudi naslednji različici že zakoličeni. HDMI tako na nekaterih napravah najdemo že v različici 2.1, naprave z DisplayPort 2.0 pa naj bi prišle v drugi polovici letošnjega leta.
Tokratni preizkus grafičnih kartic je bil eden izmed nenavadnejših, saj je stanje na svetovnem trgu komponent (v tem primeru grafičnih kartic) kaotično. Tudi v Sloveniji
Po dolgem času se konkurenčne grafične kartice znamk Geforce in Radeon spet gledajo iz oči v oči. Toda veselje ima grenak priokus, saj nam jo je pošteno zagodlo pomanjkanje čipov.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
