Od avgustovskih poplav je minilo ravno toliko časa, da smo lahko pogledali nekaj statistike. Medtem ko je zunaj drla voda, so ljudje množično drli na splet. Med poplavami je internetni promet v celotni državi močno porasel, ljudje so spremljali novice, klicali znance in pošiljali sporočila. Internetna infrastruktura je naravno katastrofo in povečan promet prestala z odliko.
Prejšnji mesec se je končal večmilijonski konzorcijski projekt RSDO, ki je slovenskemu jeziku podaril orodja za njegovo polnopravno bivanje v digitalni družbi. Prevajalniki, razpoznavalniki govora, analizatorji in druga orodja namreč ne nastanejo v vakuumu, temveč zahtevajo urejene zbirke podatkov, analizo in obilico dela. Končni rezultat so orodja, ki po eni strani olajšajo življenje posamezniku, po drugi pa dajejo potrebno infrastrukturo za uporabo slovenščine v modernih tehnologijah in aplikacijah.
Ni dolgo trajalo, da so velikani začeli odgovarjati na jezikovni model OpenAI. Microsoftov novi Chat Bing nudi vse prednosti ChatGPT in zaradi povezave z internetom odpravlja zamrznjenost v času, ki je njegova največja pomanjkljivost. Po dolgih letih je Bingu uspelo splezati iz brezna obskurnosti.
Čeprav potresov ne moremo napovedovati, mobilni telefoni sekunde pred uničujočim potresom v nekaterih državah zapiskajo. Za preprostim sporočilom, ki lahko reši življenje, pa stoji več milijonov dolarjev vreden sistem mreže opazovalnic. Podobne sisteme imajo v ZDA, na Japonskem, Kitajskem, v Mehiki in drugod. Evropa za zdaj še zaostaja.
Spet je minilo nekaj let, odkar smo nazadnje preverjali spletne prevajalnike. Čeprav so na prvi pogled ostali enaki, je pod pokrovom očitno veliko novega. Ko smo se pred sedmimi leti čudili napredku preteklega desetletja, smo si težko predstavljali, da bo ta ostal silovit. Strahovi so bili neutemeljeni, saj so današnja orodja še bistveno boljša. Babilonski stolp je končan.
Računalniški sistemi se uvajajo, da bi zmanjšali možnost napak in pomot ter okrepili nadzor in olajšali delo. Z utemeljitvijo, da računalniki ne delajo napak, njihovim izračunom implicitno verjamemo bolj kot ljudem, nemalokrat se uporabljajo kot dokazno gradivo. Toda kadar je programska oprema hroščata, kar povečuje možnost napak, lahko slepo zaupanje povzroči hude težave. Britanska pošta se že 20 let ukvarja z informacijskim sistemom, zaradi katerega so po krivem obsodili stotine ljudi, jih pahnili v bankrot in jim uničili življenja. Horizon je največja afera v informacijski tehnologiji.
Internet in spletne medije, tudi slovenske, so preplavile reklame za nakup licenc za priljubljene operacijske sisteme, pisarniške pakete in drugo programsko opremo po smešno nizkih cenah. Obljubljajo Windows za nekaj evrov, Office za 15 evrov in podobno. Preverili smo, kaj stoji v ozadju in zakaj vsaka znižana cena še ne pomeni nezakonitih kopij.
Z zadnjimi podražitvami električne energije so spet postala aktualna vprašanja, kako zmanjšati porabo energije električnih naprav v naših domovih. Eden izmed nevidnih ponorov električne energije in denarja so naprave v stanju pripravljenosti, ko od njih v resnici nimamo nič, a to vseeno plačujemo. Zneski segajo od zanemarljivih do opaznih.
Čeprav se zdi na prvi pogled nemogoče, je mogoče avtomobil registrirati, ne da bi sploh zapustili svoj dom. Edini res nujni izhod je tehnični pregled, pa še to le, če imamo starejšega jeklenega konjička. Drugo vprašanje pa je, ali je takšen postopek res najcenejši in najenostavnejši.
Portal zVEM je dragulj med spletnimi storitvami slovenske javne uprave, za katerega je pred epidemijo koronavirusa vedelo premalo ljudi. Dasiravno storitev ni nova, saj eZdravje obstaja že poldrugo desetletje, smo se šele med epidemijo vsi skupaj naučili, kaj vse lahko vidimo in uredimo prek spleta.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
