Telekom izgubil po 13 letih
Telekomovi grehi iz 90 let prejšnjega stoletja prihajajo ponovno na plano. Ob ustanovitvi SIOLa leta 1996 je Telekom Slovenije SIOLu aktivno pomagal pri uveljavljanju na trgu interneta, izdatno ga je financiral iz izrednih dobičkov telefonije, omogočil mu je brezplačno reklamo na telefonskih računih in telefonskih karticah, predvsem pa je izvajal aktivno diskriminacijo med SIOLom in SIOLu konkurenčnimi ponudniki interneta. Urad za varstvo konkurence je v tistem času izdal dve odločbi, v prvi leta 1997 je ugotavljal, da je Telekom zlorabljal monopolni položaj, ker je samo SIOLu (in ARNESu) omogočil uporabo cenejše številke za dostop do interneta, ne pa tudi K2.netu in Quantomu, ki sta to izrecno zahtevala. V drugi odločbi leta 2000 pa je UVK ugotovil, da je Telekom zlorabljal monopolni položaj, ker je samo SIOLu omogočil sodelovanje v ISDN paketih z njegovimi CD-ROMi. V pri zadevi se je Telekom izgovarjal, da nima tehničnih možnosti, v drugi pa, da nima poslovnega interesa. Medtem ko je druga odločba UVK po devetih letih postopka končno doživela epilog na Ustavnem sodišču, ki je potrdilo, da Telekom ne sme diskriminirati konkurence, pa četudi gre pri tem za njegovo lastno poslovno enoto oziroma hčerinsko družbo, pa pri prvi odločbi ni šlo tako "gladko".
Ta teden je namreč o Telekomovi tožbi iz leta 1997, s katero je Telekom skušal razveljaviti odločbo UVK iz leta 1997, odločilo šele Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je Telekomovo tožbo zavrnilo (in to šele v tretjem poizkusu). V postopku je sodišče na predlog Telekoma imenovalo izvedenca telekomunikacijske stroke Janeza Šmida, ki je ugotovil, da bi prej ali slej prišlo do kolapsa celotnega telekomunikacijskega omrežja, če bi tudi drugi ponudniki (in ne samo SIOL in ARNES) smeli uporabljati cenejše številke za dostop do interneta, saj Telekom za to naj ne bi imel tehničnih možnosti. Postopek je trajal kar trinajst let zaradi več napak Okrožnega oziroma Višjega sodišča, ki so bile narejene v postopku. Najprej je sodnik štiri leta "pozabil" Telekomov tožbo v predalu, potem pa je sodišče najprej sodelovalo pri protipravni poravnavi med Telekomom in UVKjem (UVK ne more "nazaj vzeti" odločbe, potem ko jo je enkrat izdal), potem pa sodišče Telekomu še ni zagotovilo pravnega varstva v skladu z ustavo. V postopku je tako dvakrat moralo posredovati Vrhovno sodišče in popravljati napake nižjih sodišč. Glede na Telekomovo "pregovorno vztrajnost" na sodiščih pa lahko spet pričakujemo pritožbe vse do Ustavnega sodišča, kar utegne ves postopek zavleči še za nekaj dodatnih nekaj let.