Nakup novega fotoaparata je za marsikoga trd oreh. Ponudba v trgovinah je velikanska, razen največjih zagnancev in tistih, ki se s fotoaparati ukvarjajo poklicno, pa le redki uspejo slediti hitremu napredku digitalno-fotografske tehnike. In če imajo že poznavalci težave, kako naj se torej pravilno odloči ubogi začetnik?
V Monitorju vsak mesec preizkusimo veliko najrazličnejših naprav, a najsi bodo ti preizkusi še tako natančni in temeljiti, večina ima tudi pomanjkljivost, ki se je seveda dobro zavedamo. Naprav namreč ne moremo izpostaviti vsem razmeram, v katerih bi se utegnile znajti v resničnem življenju, zlasti ne tistim ekstremnejšim. Žepnega računalnika ne moremo (oziroma ne smemo, ker bi verjetno kmalu nobenega več ne dobili na preizkus) vreči na tla ali fotoaparata postaviti na dež. Tu in tam pa se nam vendarle ponudi tudi takšna priložnost.
V času, ko vladajo "empetriji", dobre stare vinilne plošče sicer uporabljajo samo še didžeji in najbolj zagrizeni avdiofili, a marsikdo ima doma večjo ali manjšo zbirko plošč, kaset ali celo magnetofonskih trakov, ki jih lahko rešimo pred pozabo z digitalizacijo.
Dolgo časa je veljalo, da je digitalni zum na fotoaparatu najbolje kar takoj izklopiti, da bi fotografa ne spravljal v nepotrebno skušnjavo. A časi se spreminjajo in odkar imajo tudi fotoaparati, namenjeni manj zahtevnim ljubiteljem, tipala s sedmimi ali osmimi megapikami, se marsikdo sprašuje, ali digitalni zum morda vendarle ni tako zelo odveč.
Arhiv
Po avtorjih
