Računalniški virusi so očitno precej drugačni od tistih, ki jih vsak dan vdihavamo. Če se slednji kljub hudi svetovni "pandemiji" kar naenkrat razblinijo v nič, se prvi zelo hitro razvijajo, mutirajo in ogrožajo svet, kot ga poznamo. Resda panika ob njih še ni dosegla primerljive ravni, a ne manjka veliko.
Blagovna znamka Windows je globalna uspešnica, o tem ni dvoma. Če (končno) odmislimo katastrofo z imenom Vista, to velja tudi danes - Windows 7 je nedvomno odličen operacijski sistem. Pa vendar lahko ugotovimo, da "zlato ime" mobilni različici Oken prav nič ne pomaga.
Zadnje tedne smo novinarji dobesedno bombardirani z najrazličnejšimi sporočili, ki zadevajo protivirusno zaščito. Predstavljajo se nam nove različice, njihovi dosežki, z zanimanjem beremo celo o dejanjih t. i. nelojalne konkurence. Je november torej sezona za trg protivirusnikov ali je v ozadju kaj drugega?
O tem, ali je v krizi pametneje varčevati ali na vso moč zapravljati, si niti ekonomisti niso čisto edini, zato se v to ne bi spuščal. Očitno pa je, da je treba varčevati, če izračuni trenutnih številk ne prenesejo. In to se v slovenskih telekomunikacijah že resno dogaja.
Kolega, urednik neke druge revije, je zadnjič zapisal, da so velika podjetja v stalni nemilosti javnosti; globalno gledano Microsoft, pri nas Telekom. Res je, "krivdo" za to pa nosimo vsi oziroma človeška narava, pa tudi prizadeta podjetja.
Ko so tekli pogovori o televiziji visoke ločljivosti, je bil eden ključnih členov tudi nosilec, ki bi lahko v dnevne sobe prinesel tudi filme visoke ločljivosti. Zgodba je dolga, tu in tam dolgočasna in vsekakor tudi politična, toda na koncu je v bitkah "DVDja naslednje generacije" zmagal Sonyjev blu-ray. Na plošček, ki je enako velik kot DVD, jim je s tehnologijo tanjšega laserskega žarka uspelo spraviti 5× več podatkov, 25 GB. Oz. 50 GB v dvoslojnih različicah. Ravno prav za filme visoke ločljivosti, čeprav le zato, ker je uporabljeno tudi bolj kakovostno stiskanje videa - različica H.264 namesto starejše MPEG-2.
Če ste količkaj tehnični tip, se občasno verjetno sprehodite po kateri izmed s tehniko založenih trgovin. In če ste to naredili v minulih 12 mesecih, ste gotovo opazili, da so največji deli teh trgovin danes namenjeni prodaji televizorjev. Saj veste, tistih škatel, ki so jih izumili že pred 80 leti in že več kot 50 let prikazujejo enak televizijski signal, PAL. Zastarelih škatel torej. No, ne čisto, kajti tokrat se prodajajo pod magičnima besedama "ploski" in "HD".
Sam bi raje začel z drugega konca kot "kolega na desni" - pri poslovnih uporabnikih. Se pravi na področju, na katerem nas ponudniki vse bolj pogosto hitro "opetnajstijo" za hude denarje pri nabavi same strojne in programske opreme, potem pa še z dodatno garancijo in vzdrževanjem vsega skupaj. Res, če smo podjetje, ki se na računalnike ne spozna prav veliko, in še posebej, če nimamo svojega oddelka IT, je taka ponudba mamljiva in velikokrat edino smiselna. Če pa vendarle zaupamo v svoje znanje, se je včasih bolj pametno odločiti za bližnjice, ki nas bodo stale veliko manj. Zakaj, recimo, kupiti drago Ciscovo stikalo in/ali usmerjevalnik, če skoraj vse njegove funkcionalnosti zmore (če le nismo podjetje velikosti kakega Mercatorja) tudi osebni računalnik z nameščenim Linuxom? Navaden PC z dvema diskoma, urejenima v programsko polje RAID 1, in nekaj omrežnimi karticami lahko hkrati streže kar nekaj ločenim podjetjem. Kot požarni zid, kot usmerjevalnik, če bomo z megaherci in pomnilnikom zelo radodarni, lahko celo kot protivirusnik in čistilec elektronske pošte. Ne obvladate Linuxa? Brez skrbi, "na trgu" je veliko strokovnjakov, ki jim gre to zelo dobro od rok. Veliko več jih je in veliko cenejši so od tistih, ki obvladajo Ciscov IOS. Vas skrbi, da bo kak del tega PCja kdaj odpovedal? Klasični napajalnik lahko dobite v vsaki računalniški trgovini in bo zamenjan v pol urice. Za odpovedani disk bo poskrbel RAID 1. Pomnilnik, procesor, matična plošča? Same standardne komponente, ki jih lahko hitro zamenjamo. Hej, glede na cene današnjih PCjev si lahko pravzaprav privoščimo kar še en rezervni PC, ki bo ždel na spodnji polici za rezervo, če bi kdaj kaj resno "odletelo".
Moram priznati, da je kolega na levi strani svoj pogled zelo dobro utemeljil. Res je, dokler nimamo ravno 50-palčnih televizorjev, HDTV verjetno nima očitnih prednosti pred najbolj kakovostnim podatkovnim tokom SDTV. Vendar - ali ni želja vsakega tehnofila, da bi tako velik televizor tudi imel? No, seveda bi bilo treba marsikaj pred tem kupiti tudi večjo dnevno sobo, toda pustimo zdaj to.
Najprej razčistimo - zagotovo je bolj "kul" gledati trimetrsko sliko, ki jo projicira projektor, kot "le" metrsko sliko ploskega televizorja. Ni dvoma. Tu pa se prednosti projektorja za vse nas, ki nismo hardcore filmofili, temveč televizijo vidimo kot mešanico dnevnikov, nadaljevank in filmov, počasi konča.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
