Nadzor na daljavo

TP-Link in D-Link, dva izdelovalca, ki sta za okoli 115 evrov sestavila kameri, ki skušata zadovoljiti uporabnike, ki vstopajo v svet lastnoročnega nadzora varnostnih sistemov.

Varnostne kamere za rabo doma so namenjene nadzoru iz ene sobe v drugo in sledenju dogajanja v domovanju, ko nas ni tam. Primerne so tudi za nadzor pisarne ali vikenda, seveda pa so najbolj koristne takrat, ko so lahko priključene v splet. Tako lahko na daljavo opozarjajo na premike v vidnem polju in uporabnik lahko od doma ali na poti prek prenosnih naprav pogleda, kaj se dogaja pred kamero. Modela obeh izdelovalcev se ponašata z možnostjo brezžične povezave v omrežje ali splet in oba po svoje omogočata dostop do slike na daljavo.

TP-Link TL-SC3171G

Ko odpremo embalažo TP-Linkovega modela, nas v njej pričakajo napajalnik, omrežni kabel, stojalo in varnostna kamera. Slednja je iz poceni plastike in jo na stojalo pritrdimo na spodnji strani. To pri uporabi ni težava, saj lahko v nastavitvah sliko obračamo po mili volji. Tako je lahko kamera privijačena na strop in nam ni treba gledati na glavo postavljene slike. Na prednji strani je leča, ki je obdana z dvanajstimi infrardečimi LED svetili, ki so namenjene nočnemu delovanju. Na spodnji strani se nahaja vgrajeni mikrofon, zadnja stran pa je mesto, kjer se nahajajo vsi priključki. Tu najdemo gumb za resetiranje, vhod za napajalnik, omrežni priključek, anteno, I/O terminalski priključek in zvočni vhod ter zvočni izhod.

Ker je kamera namenjena tudi nadzoru nad otroki (tako piše na embalaži!), lahko vanjo vključimo dodaten mikrofon in zvočnike in se tako z ljudmi, ki jih vidimo na zaslonu, tudi pogovarjamo. Upamo, da je večina uporabnih primerov takega početja dretje na tatove in ne nadzor najstnikov v slogu romana 1984. Na že omenjeni I/O terminalski priključek lahko priklopimo zunanje naprave, ki opozarjajo, da se je sprožil alarm ali pa ga sprožijo (senzor gibanja). Namestitev in zaznava kamere je neboleča, saj nam pri tem pomaga priloženi software, ki kamero v domačem omrežju najde in avtomatično poveže s spletnim vmesnikom. Vendar pa tega ni mogoče reči za večino preostalih nastavitev.

Kamero sicer lahko na računalniku upravljamo s kateregakoli brskalnika, a je optimizirana za delo z Internet explorerjem, ker uporablja vtičnik ActiveX. Nastavitve so razvrščene v levi stranski vrstici in na prvi ravni vidimo le nastavitve za sliko (kontrast, barve ...), kakovost videa (MPEG4, mJPEG) in gumb "settings". V nastavitvah se možnosti delijo na osnovne in napredne. Med osnovnimi lahko nastavljamo datum/uro, kamero resetiramo in posodabljamo programsko opremo. Pod zavihkom splošno lahko obračamo sliko, nastavimo urnik delovanja infrardečih LED diod, na sliko postavimo napis (pride prav, če uporabljamo več kamer) in določen del slike skrijemo, če hočemo, da se del zajetega ne vidi. Na tem mestu tudi nastavimo IP naslov za ogled slike prek 3G omrežja na telefonu in računalniku, ki ni v istem omrežju kot kamera. Na telefonu je ogled možen le prek mobilnih brskalnikov, saj ni na voljo posebnih aplikacij za iOS ali Android in je nastavitev te funkcionalnosti prava mora poizkusov in napak. Pod osnovnimi nastavitvami lahko nastavimo še vrsto povezovanja kamere v omrežje ali splet. Antena na kameri razkriva možnost brezžične povezave, ki je omejena s standardom G in je na preizkusu potrebovala tri poizkuse, da se je samostojno povezala v omrežje. Podpira PPPoE, DDNS, UpnP, Bonjour in jo je mogoče nastaviti tako, da lahko pridemo do slike na daljavo prek programa Windows Live Messenger. Kameri določimo uporabniško ime in jo nato v messengerju dodamo kot "stik" in že lahko spremljamo dogajanje.

Pod zavihkom napredne nastavitve najdemo nastavitve za opozarjanje. Kamera namreč zajeto sliko lahko pošlje v FTP strežnik, po spletni pošti, v http strežnik ali pa sproži alarm na napravi, ki je na kamero priklopljena prek I/O terminalskega priključka. Nastavitev strežnikov je neboleča in tu pridejo do izraza preprosta in razumljiva (v angleščini) uporabniška navodila. Namestitev pošiljanja na Gmail račun opravimo v petih korakih, saj je treba vpisati le pot do strežnika in uporabniško ime ter geslo. Hvalevredna je možnost testiranja proženja alarma iz samih nastavitev, tako nam ni treba prožiti alarma pred kamero, ko nastavljamo pošiljanje. Alarm (oziroma pošiljanje slik) je mogoče sprožiti na tri načine. Prvi je nastavitev točk na sliki, kjer kamera zaznava gibanje, in, ko ga zazna, samodejno pošlje zajeto sliko na poljuben naslov spletne pošte/FTP/HTTP. Točke so lahko tri in jim lahko določamo intenziteto gibanja, ki ga morajo zagnati, tako da ne dobimo slike vsakič, ko v kader prileti vrabec. Drugi način je prek naprave, priklopljene na I/O terminalski priključek. Tretja pa je periodično pošiljanje zajete slike, tako da lahko kameri zapovemo, naj na 30 minut (minimum, maksimum je enkrat na dan) pošlje zajeto sliko tistega, kar vidi.

TP-Link je v paket za 120 evrov spravil veliko, vendar pogrešamo podporo brezžičnemu standardu N in namenske aplikacije za Androida ali iOS. Prav tako je malo zaskrbljujoča temperatura ohišja kamere; kamera je sicer brez ventilatorja in zato neslišna, a se po polurni rabi močno segreje.

Poleg sicer dobimo tudi programsko opremo, namenjeno pregledu več kamer hkrati, kar predpostavlja, da bo uporabnik kupil več kot eno. Takih uporabnikov pa bo najbrž malo, saj jih bo večina nezadovoljna zaradi težavnosti nekaterih nastavitev.

TP-Link TL-SC3171G

Varnostna kamera za rabo doma.

Prodaja: www.robas.si.

Cena: 120 EUR.

Za: Možnost nadzora prek MSN messengerja. Nekatere nastavitve so lahke ...

Proti: ... spet druge (brezžična povezava) potrebujejo preveč dela, ne podpira standarda N.

D-Link DNS-320

Preden se lotimo oblike, funkcionalnosti in drugih pritiklin D-Linkovega izdelka, je treba poudariti, da jim je uspelo narediti do človeka zelo prijazen način vzpostavitve in namestitve kamere. Postopki za namestitev teh izdelkov so lahko problematični iz različnih vzrokov, saj so lahko gonilniki slabo spisani, navodila nerazumljiva ali pa izdelava izdelka slaba. Vsi izdelovalci se trudijo celoten proces kar najbolj olajšati in le redkim toliko uspe, da uporabnik ne potrebuje nikakršnega naprednega računalniškega znanja. DSC-932L je tako lahko namestiti, da bi se jo dalo z natisnjenim priročnikom podariti tudi babici in bi vse skupaj delovalo.

Poleg kamere v embalaži dobimo še napajalnik, kratek omrežni kabel in CD s programsko opremo ter čarovnikom za nastavitev. Že to, da iz škatle kamero vzamemo v enem kosu, se pravi, pritrjeno na trdno stojalo, odpravi delo, ki ga ponavadi nalagajo preostali izdelovalci. Poleg dobimo še dva vijaka, ki omogočata pritrditev kamere na steno ali strop. Kamera je narejena iz čvrste bele plastike, ki ne daje občutka cenenosti. Na zadnji strani sta vhod za napajalnik in omrežni priključek, družbo jima delata še gumb za preklopitev v brezžično omrežje WPS in gumb za ponastavitev privzetih nastavitev. Čez napajanje in omrežni priključek je nalepka, ki opozarja, da moramo pred priklopom začeti vstavljati priložene CD plošče.

Na tej točki se začne neboleč proces vzpostavitve kamere, skozi katerega nas pelje D-Linkov čarovnik. Na začetku nam da možnost, da le nastavimo kamero ali pa hkrati naredimo še račun na njihovi storitvi mydlink.com. Stvaritev računa na slednjem nam omogoča, da se priklopimo na kamero od koderkoli, če le imamo s seboj napravo, ki jo poganja Android ali iOS. Tako v Apllovem App Storeu kot Andriod Marketu je mogoče brezplačno na telefon ali tablico prenesti aplikacijo mydlink Lite. Če smo pri nastavitvi kamere naredili še račun na mydlinku, je kamera z njim povezana. Ko se z uporabniškim imenom in geslom vpišemo v aplikacijo na prenosni napravi, se tam pokaže seznam kamer, ki smo jih povezali z računom. Klik kamere prek brezžičnega omrežja na telefonu ali tablici pokaže sliko, ki jo vidi kamera. V aplikaciji lahko zajamemo sliko, ki se shrani na mobilno napravo. Sistem smo preverili z HTCjevim telefonom Tattoo, ki teče na zdaj že prastarem Androidu 1.6, in deloval je brezhibno.

Čarovnik za namestitev kamere pomaga tudi pri nastavitvi brezžične povezave, na koncu pa nas napoti še na spletni vmesnik, kjer lahko upravljamo nekatere napredne funkcije. Uporabniški vmesnik je narejen iz glavnih zavihkov na vrhu in prvi odpre konzolo, kjer spremljamo video v živo. Na tem mestu je treba pohvaliti, da je mogoče gledati ob pomoči vtičnika ActiveX ali Jave. Drugi zavihek odpre vse nastavitve, kjer nastavimo ožičeno ali brezžično povezavo, tudi PPPoE. Med nastavitvami se lahko igramo s sliko, ki je žal samo v formatu mJPEG in ni možnosti zajemanja v MPEG4. Notranji mikrofon je soliden, sicer je na začetku lovil nekaj statike, a se je po kake pol ure uporabe unesel. Seveda ne gre pričakovati kristalno jasnega zvoka, a je na ravni mikrofonov, vgrajenih v prenosnike.

Tudi D-Linkova kamera lahko zaznava gibanje in področje zaznavanja določimo tako, da se slika razdeli na 25 pravokotnikov. Poljubno število označimo. Ko se v teh nekaj premakne, kamera na poljuben spletni poštni naslov ali FTP strežnik (ni možnosti pošiljanja na http) pošlje zajete slike. Zajem se lahko nastavi tako, da kamera pošlje tri slike pred premikom in tri za njim. Prav tako lahko določamo, kako dolg je interval med slikami, nastavimo lahko 0,5 sekunde ali 1 sekundo. Poleg zaznavanja premika lahko kameri zapovemo, naj na časovni interval pošlje sliko po pošti ali na FTP strežnik.

Za ceno 110 evrov je tudi D-Link moral nekje prihraniti, tako na kameri ni priključka za zunanji mikrofon in zvočnike. Prav tako manjka I/O terminalski priključek, kot ga pozna TP-Linkova kamera. Pomanjkljivost je tudi že omenjena odsotnost zajemanja v MPEG4 in odsotnost pošiljanja na http strežnik.

Možnost spremljanja slike prek mobilnih naprav s storitvijo mydlink, odličen spletni vmesnik z dobro sekcijo pomoči in elegantna ter lahka namestitev kamere prek čarovnika, pa več kot odtehtajo pomanjkljivosti. Ko naštetemu dodamo še zmožnost nočnega delovanja zaradi infrardečih LED diod in dodano programsko opremo za spremljanje več kamer hkrati, je DNS-320 dober začetni korak k varovanju doma ali pisarne.

D-Link DNS-320

Varnostna kamera za rabo doma.

Prodaja: www.avtera.si, www.xenya.si.

Cena: 110 EUR.

Za: Lahka namestitev, dobra izdelava, lep videz.

Proti: Ni priključka za zunanji mikrofon in zvočnike, ni zajemanja v MPEG4.