V Intelu se že od leta 2006 pridno držijo svojih lastnih zapovedi, ki jim vsako leto narekujejo predstavitev nove mikroarhitekture čipov. Tako imajo tudi razvojniki postavljene (precej) visoke cilje, da v ostrem boju s konkurentom ne zaspijo. Leto 2010 na namizja prinaša procesorje, izdelane z 32-nm tehnološkim postopkom, prvič pa se predstavljajo procesorji z vgrajeno grafiko.
Na trgu večpredstavnih podaljškov, torej "vsegazmožnih" multimedijskih predvajalnikov, je izbira iz meseca v mesec večja. K sreči je tudi vse bolj kakovostna in cenovno ugodna, pa čeprav gre skoraj samo za izdelke, izdelane na Kitajskem. Globalizacija očitno vsaj v svetu zabavne elektronike uspeva.
Poznate ljudi, ki uporabljajo Facebook, Twitter ali Second Life? Bom neposreden - po moje gre za ovce. Res, vsi aktivni uporabniki teh "fenomenov" po imenu socialna omrežja so navadne ovce. Pač digitalne, a še vedno ovce. Takšne, ki jih je mogoče s ščepcem soli voditi okoli po širnih planjavah interneta in izkoriščati za bolj ali manj pridobitne namene.
S piflarjem smo v šoli zbadali sošolce, ki so vedno vse znali in najbolje naredili, skratka imeli odlične ocene. No, ob marsikaterem izzivu pa so bili oni tudi naše edino upanje, da bomo določeno nalogo sploh rešili. V svetu programskih paketov za optično prepoznavanje vsebin se zdi, da bi podobna oznaka lahko veljala za ABBYY Finereader 10.
Western Digital je pripravil naslednika priljubljenega predvajalnika WD TV HD media player. Novinec, preprosto poimenovan WD TV Live, odpravlja nekaj ključnih pomanjkljivosti in skrbi, da je izbira sodobnega večpredstavnega predvajalnika še težja. Ali pa tudi ne.
Še pred meseci bi si težko predstavljali, da bo ponudba grafičnih kartic proti koncu leta tako enolična. A vendar se očitno tudi v svetu teh kartic odvijajo podobni scenariji kot v svetu procesorjev. S pomembno razliko, vendarle. AMD je namreč v svetu procesorjev moral priznati nedvomno premoč Intelovih čipov z arhitekturo Core i7, so pa zato z zadnjo generacijo Radeonov povsem ponižali Nvidijo, ki je, tako se vsaj zdi, zavila nazaj na risalne deske.
Z uveljavitvijo interneta med širšo populacijo so prav šahisti veliko pridobili, saj se jim je odprl povsem nov svet. Tako jim danes po primžernega nasprotnika ni več treba hoditi v šahovski klub ali celo v drugo mesto, temveč se z nekaj sto tisoči nasprotniki pomerijo kar prek spletnih portalov, ki omogočajo igranje šaha prek spleta. Vse, kar potrebujejo, sta le povezava v internet in spletni brskalnik.
Da, uganili ste, za šah gre. Šah je ena najstarejših iger na svetu. Računalniški šah pa predstavlja računalniško arhitekturo, ki izkorišča strojno in programsko opremo za igranje te kraljevske igre - in to brez pomoči človeka.
Glasba je stalna spremljevalka ljudi. Odkar smo ljudje ob pomoči prevoznih sredstev, predvsem avtomobilov, postali mobilnejši, pa nas seveda spremlja tudi v jeklenih konjičkih. Razvoj glasbenih zapisov je s prihodom tehnologije za skoraj brezizgubno stiskanje datotek v format mp3 dobil pravi zagon, ki ga je razmah širokopasovnih povezav v internet le še nadgradil. Temu (pre)skoku pa izdelovalci avtomobilov, morebiti tudi zanalašč, niso bili kos.
V tej številki smo v rubriki Zastonj je bolje pripravili podroben pregled brezplačnih šahovskih programov, zato je prav, da pogledamo, kaj je novega v svetu plačljivih rešitev. Kakor nalašč so prav sredi oktobra v podjetju ChessBase prenovili svojega paradnega konja, šahovski program Fritz, ki je na voljo že v svoji dvanajsti različici.
