Na kratko, glavna razlika med konceptoma industrije 5.0 in 4.0 je osredotočenost prvega na dodajanje »človeškega dotika« strojem in uporabo novih tehnologij za boljše opolnomočenje delavcev. Čeprav je industrija 5.0 nov korak v razvoju industrijske avtomatizacije (strokovnjaki vseeno pričakujejo novo dimenzijo avtomatizacije), bi lahko celo zapisal, da je ta koncept v marsičem »protiindustrijski«. Zakaj?
Na tej točki uporaba oblaka ni več zgolj izbira, temveč postaja nuja. Če želijo podjetja ostati konkurenčna, morajo sprejeti oblak (ter oblačne storitve) in se zavezati k posodobitvi svojega IT-okolja.
Novi načini dela in širok nabor naprav in storitev, ki so zdaj na voljo podjetjem, predstavljajo nove izzive za skrbnike IT. Če so ti nekoč skrbeli le za namizne računalnike, Okna in zbirko Microsoft Office ter tu pa tam kakšen strežnik, se zdaj soočajo z vrsto možnosti, ki jih je treba upoštevati. Ali bodo zaposleni, ki delajo občasno ali pretežno na daljavo uporabljali tanke in lahke prenosnike, tablice, domače namizne računalnike ali kaj povsem drugega? Se boste odločili za aplikacije v oblaku, programsko opremo kot storitev ali bolj tradicionalne namizne pisarniške pakete? Boste e-pošto, komunikacijo in rešitve za sodelovanje zagotavljali iz lastnega omrežja, podatkovnega centra drugega ponudnika ali računalniškega oblaka?
Le kdo si ne bi želel tehnologije, ki ob vprašanju »kaj« dostavi še odgovor na vprašanje »zakaj«.
Podatki so pomembni, njihova kakovost še bolj. Težko je namreč sprejemati dobre poslovne odločitve ali pa nuditi nadpovprečne uporabniške izkušnje, če podjetje in njegovi zaposleni nimajo na razpolago kakovostnih podatkov. Kadar zbrani in obdelovani podatki ne izpolnijo pričakovanj podjetja o točnosti, veljavnosti, popolnosti in doslednosti, lahko to močno negativno vpliva na storitve za stranke, produktivnost zaposlenih in ključne strategije.
Stanja pred pandemijo se (nekoč) ne bomo več spominjali.
Nekaj dni pred izidom revije, ki jo držite v rokah, sem obiskal t. i. evropski oskrbovalni center enega največjih IKT-gigantov na svetu. Gre za hibridni objekt – skladiščni center in proizvodno okolje v enem. Nahaja se pri naših sosedih, le streljaj od Budimpešte, od koder »zalaga« vso Evropo in širšo regijo (skoraj 50 držav). A bolj kot sama lokacija je pomenljiva »razstava« sodobne tehnologije, ki jo premore in s pridom uporablja. To je nekakšen poligon sodobne logistike.
Hibridno je modno, hibridno je učinkovito, a hibridno je tudi zahtevno za upravljanje in odpravljanje napak.
Ljudje podatke ustvarjamo in porabljamo »kot nori«, zato tudi podatkovni centri hitro rastejo in se širijo. Postajajo namreč hrbtenica sodobnega poslovanja, hrambe informacij in digitalne zabave, ob tem pa so tudi med največjimi svetovnimi porabniki energije. Kako jih torej narediti trajnostne?
Infrastruktura je pomembna. Tudi ali predvsem za posel. Za podjetja pa so v času, ko digitalno poslovanje pridobiva vse večjo težo in pomen, zelo pomembni tudi digitalni temelji, torej sama IT-infrastruktura oziroma IT-okolje. Ali pa, če pogledamo še širše, gre kar za digitalne ekosisteme.
