Položaj domačih uvoznikov in prodajalcev strojne opreme sta v zadnjih letih močno spremenila dva vladna ukrepa, natančneje uredbi. Prva, o kateri smo v Monitorju že pisali, jim je naprtila dodatne stroške za razgradnjo stare opreme, z drugo pa jim je država obesila dodaten davek, iz katerega naj bi se poplačali avtorji, prikrajšani zaradi nepooblaščenega kopiranja njihovih del.
Vojna obeh največjih izdelovalcev procesorjev je bila zadnje meseca videti kot bikoborba. AMD kot bik v tisti zadnji fazi boja, ko mu iz hrbta, vratu in bokov štrli že kar čeden šopek onih puščic, na drugi strani pa se torero, ki ga predstavlja njegov poslovni nasprotnik Intel, veselo vrti po areni in se pusti zasipati s cvetjem iz občinstva. Je mar naključje, da je kodno ime AMDjevih štirijedrnikov prav Barcelona?
V času polnega razmaha umetnikov digitalnega videa, ko na Youtubeu ali kje drugje najdemo prve mojstrovine iz domačih delavnic, si marsikdo zaželi, da bi se tudi sam poskusil na režiserskem stolčku.
12. marca je na pobudo združenja Novinarji brez meja na tisoče ljudi izrazilo svoj protest nad počasnim zapiranjem svobode v spletu. Protest proti sivolasim kravatarjem, bodisi iz držav tretjega sveta ali najrazvitejših članic naše civilizacije, ki jih je začelo skrbeti nenadzorovano širjenje informacij in idej.
P2P izmenjava bo prihodnje leto praznovala 10 let. Praznovala bo tudi desetletnico boja proti milijonkrat močnejšemu nasprotniku, mednarodni industriji zabave. Predstavniki slednje imajo - to je treba priznati - seveda pravo in pravico na svoji strani. A kljub temu se nas večina ne more upreti vsaj kančku simpatije do robinhoodovskega uporništva kršiteljev.
Razvoj računalnikov je močno prizadel cele skupine nekdaj ekskluzivnih rokodelcev, kot so oblikovalci, montažerji videa in izdelovalci glasbe, saj so domači mojstri samouki začeli pridno nižati cene in odžirati kruh t. i. profesionalcem. Že več kot desetletje je moč na domačem računalniku zložiti in aranžirati kar spodoben komad, zato si bomo danes ogledali, kaj je ključno, da postanemo sam svoj garažni Jean Michel Jarre.
Strah pred nakupom domnevno drage računalniške opreme smo preganjali že v prejšnji številki naše revije, ko smo iz komponent, nakupljenih po domačih trgovinah, sestavili "še kar" sistem za 200 evrov. A so še cenejše poti.
Naj na začetku povem, da že dolga leta mečem stran star kruh. Velike količine. Ker imam rad svežega in ker ga kupujem veliko, da mi ga ne bi slučajno zmanjkalo, ko pridejo gosti. Zdaj pa vreščite in izlijte name svoj srd.
Če so prve računalnikarje pritegnile igre in hitro urejanje podatkov, je za pravi razmah uporabnikov zagotovo zaslužen internet. Slovenska gospodinjstva danes skorajda vsa že premorejo kak računalnik, ki rabi za brskanje po spletu in osnovna pisarniška opravila. Spodnji članek je namenjen premagovanju strahu tistih, ki še niso skočili na ta vlak.
Predpostavimo: stari ste trideset let in več. Obdobje razposajenega razsajanja po gostilnah ob koncu tedna ste že dali skozi in partnerke/ja ne nadlegujete več vsakih trideset minut. Po tem, ko so naši nogometaši, košarkarji in smučarji postali nevredni vašega časa pred televizijskim zaslonom, ste se znašli pred sladko dilemo, kaj početi pod večer in ob koncu tedna.
