Razmah digitalne fotografije je prinesel poplavo pripomočkov za urejanje tovrstnih domačih izdelkov. Začelo se je s komercialnimi programi tipa ACDSee in brezplačnimi alternativami za ceno ene poslane kartice, kot pri programu IrfanView, nadaljevalo pa z giganti kova upravljalnika fotografij Picasa, ki so pokrivali več operacijskih sistemov hkrati. Nato se je zbudila široka odprtokodna skupnost.
Ne boste verjeli, vendar zajete slike zaslona občasno potrebujemo tudi linuxaši. Kako se temu streže tam?
Digitalizacija zabavnih vsebin je doživela svojo prvo revolucijo s stiskalnim algoritmom MP3. Od tistih davnih časov je preteklo že veliko vode in primerljivo tej količini se je povečala glasbena zbirka povprečnega računalniškega navdušenca. Format MP3 je priljubljen še danes, čeprav ni več najzmogljivejši. Pravi dedci med informatiki se zato ponašajo z orjaškimi, šarastimi zbirkami popevčic, ki jih ni ravno lahko prenašati naokrog, še teže pa kjerkoli uporabljati.
Ako denar ni problem, lahko nalogo domačega strežnika lepo prevzame Windows Home Server, v nasprotnem primeru bomo raje posegli po brezplačni alternativi. Na linuxu osnovana rešitev Amahi Home Server je kot Tina Maze. Raznovrsten, hiter, prijazen očem, poln presenečenj in za svoje delovanje ne potrebuje (skoraj) nič denarja.
Je v današnjem času, ko se vse seli na splet, sploh še prostora za namizne programe, ki se ukvarjajo z tako banalnimi stvarmi kot je elektronska pošta? "Vsekakor", prikimava avtor tega članka.
Si že od nekdaj želite imeti sanjsko službo? Ne, ne mislimo tiste na Hamiltonovem otoku. Za sanjsko službo v informatiki že od nekdaj velja izdelovanje iger. Vsaj za tiste, ki še vedno negujejo otroka v sebi. A kaj, ko to ni niti malo enostavno, kajti obvladati je treba grafično oblikovanje, poznati strojno opremo do obisti in posedovati znanje programiranja na nižjih nivojih. In to je le vrh ledene gore. Vam pokažemo slajšo pot?
Kamen spotike v recenziji marsikatere programske opreme je navadno enostavnost uporabe ocenjevanega skupka kode. Se je res tako težko postaviti v kožo uporabnika in pogledati na svoje delo skozi njegove oči? Velikokrat bi bila programerjem prihranjena huda graja, ko bi bili sposobni vsaj malo empatije. Živo nasprotje takih programov je pripomoček za izdelavo varnostnih kopij Déja Dup, ki v svoji enostavnosti tako pretirava, da je še nas presenetilo.
Življenje mineva s svetlobno hitrostjo. Prehitro. Ko se tega zavemo, je navadno že prepozno. Mladi mislijo, da je še vse pred njimi, starejši ravno nasprotno. Čim več pomladi ima človek za seboj, tem več mejnikov je že preživel. Krsti, birme, poroke, rojstva, smrti, ločitve. Zdaj so tu, že naslednji hip jih ni. Na tej poti vsakega od nas pričaka trenutek, ko si zaželimo vsaj nekaj od tega shraniti in zapustiti zanamcem.
Že dvanajst let mineva, kar se je na trgu pojavil program za peko CD nosilcev, Nero Burning ROM, in kar hitro upravičil ime slovitega rimskega vladarja. Z brezhibnostjo, enostavnostjo in enormno količino zmožnosti je iz sprva težavnega opravila naredil preprosto, samoumevno, vsakdanjo nalogo, ki jo lahko uspešno izvede prav vsak uporabnik Oken. Uslugo bi Nero rad ponovil operacijskemu sistemu Linux.
Med brskalniki še vedno kraljuje Internet Explorer, dohiteva ga Firefox. Vendar pa dokaj dobro kaže tudi Googlovemu Chromu. Najnovejša različica 4 je na voljo tudi za Linux, kjer trenutno nedvomno (še) kraljuje Firefox.
