Blokada Pirate Baya tudi v Sloveniji?
Dan pred uveljavitvijo novega kazenskega zakonika, ki je v spletno skupnost zanesel strah pred izmenjavo avtorsko zaščitenih datotek, so se kot kaže malce zganila tudi prva združenja avtorjev.
Ljubljanska odvetnica Sandra Cico, ki zastopa Združenje za zaščito avdiovizualnih del, poslala slovenskim ponudnikom interneta dopis, v katerem jih poziva k blokadi sledilnikov, ki pripadajo razvpiti torrent spletni strani The Pirate Bay. Združenje prek odvetnice zahteva blokado vseh IP naslovov med 77.247.176.1 in 77.247.176.255, ki jih uporabljajo omenjeni sledilniki. V nasprotnem primeru je odvetniška pisarna ponudnikom zagrozila z kazenskimi in civilnimi sodnimi postopki. Dopis je vsekakor dobrodošel začetek delanja reda za glasbenike, filmske delavce in druge avtorje, ki so doslej upravičeno negodovali nad brezbrižnim odnosom do ščitenja njihovih pravic. Po drugi strani pa je zahteva tudi nekoliko površna.
Pirate Bay je namreč le ena od strani, ki ponuja kataloge raznovrstnih prepovedanih vsebin. Nenazadnje, dostop do nelegalnih vsebin ponujajo tudi google, youtube in rapidshare ter tisoče drugih strani, med njimi tudi kar nekaj slovenskih. Naslednji problem se bo pojavil, če bi se zadeva resnično kdaj znašla na sodišču. Namreč, dokazovanje, da njihova stran ponuja nelegalne vsebine lahko hitro zaide v slepo ulico; na švedskem se je to že zgodilo leta 2006. Takšne strani namreč ne ponujajo samih datotek, pač pa so le nekakšen katalog, inkriminirane datoteke pa se nahajajo na diskih milijonov uporabnikov širom sveta. Analogija bi bila nekako taka: časopis, ki zapiše, da je na parkirišču ob Dunajski cesti parkiran odklenjen avto, najbrž ni odgovoren za krajo, ki jo nato izpelje nekdo tretji.
Še najbolj pa proti ukrepu govori nedavna evropska sodna praksa: v podobnem primeru v Italiji, je IFPI (International federation of the phonographic industry) prav tako zahtevala blokado sledilnikov Pirate Baya. Sodišče v Bergamu je na pritožbo Pirate Baya v začetku oktobra razsodilo, da je blokada nezakonita. Kot je razložil sodnik, je skladno z evropsko direktivo 2000/31 ES Evropskega parlamenta tak ukrep možen le zaradi prirejanja nezakonitih iger na srečo in otroške pornografije, zaradi zlorabe avtorskih pravic pa ne. Ker odločitev temelji na »krovnem« evropskem pravu, jo je torej moč razlagati enotno za celotno območje unije. Grožnje odvetniške pisarne, s tožbami uperjenimi proti spletnim ponudnikom, torej zelo verjetno ne bodo držale vode. Pirate Bay je nato že napovedal odškodninsko tožbo, katere izkupiček bo razdelil med avtorje, ki svoja dela (sicer neprostovoljno) delijo med uporabniki njihove strani.
Naslednji problem je odgovornost ponudnikov interneta za vsebine, ki jih prenašajo njihove stranke: prej omenjena evropska direktiva, ki ureja to področje, je tako odgovornost izključila. Če spet uporabimo analogijo, pošta ni odgovorna za vsebino paketov, ki si jih pošiljajo njihove stranke. Grožnja odvetnice s civilno in kazensko odgovornostjo ponudnikov, je torej spet nekoliko vprašljiva.
Zadnja pomanjkljivost dopisa pa se nanaša na seznam ponudnikov spletnega dostopa. Med njimi sta namreč vsaj dva – K2.net in Moj.net – ki več ne obstajata. Ni pa na spisku denimo Sinfonike, ki je svojo ponudbo sicer na voljo le poslovnim uporabnikom. A tudi v službi je moč prenesti kakšen MP3 ali najnovejšega James Bonda. In seveda - manjka drugi največji ponudnik - T-2...
Dodajmo še nekaj, česar se na Združenju za zaščito avdiovizualnih del bržkone ne zavedajo: dosedanji poskusi blokade Pirate Baya, ki jih je IFPI poleg Italije doslej zahteval še na Danskem, Švedskem in v Turčiji, niso imeli kakega pozitivnega efekta. Prej nasprotno. Najprej, ker se da tako blokado precej preprosto obiti s pomočjo proxy strežnikov, kar Slovenci že znamo zaradi znanih zgodb udba.net in bwin.com. Medijski boom okoli blokade Pirate Baya pa je doslej napravil le precej antireklame za razna združenja, ki poskušajo zaščititi avtorje, na drugi strani pa zbudil simpatije javnosti do robinhoodovskega zavzemanja »piratov«. Še najbolj so se akcije odrazile v opaznem skoku števila uporabnikov spletne strani Pirate Bay in njihovih sledilnikov. V Italiji v nekaj tednih za 5 %.
In končno, kot smo izvedeli iz dobro obveščenih virov, naj bi dva večjih domačih spletnih ponudnikov, Telekom in Arnes, zahtevo odvetnice že hladnokrvno zavrnila. Slednje je bilo – glede na vse zgoraj navedeno – tudi upravičeno pričakovati.
