Časopisom se ne obeta nič dobrega. Najprej so jih zapustili mali oglasi, zdaj jim bežijo veliki oglaševalci, njihov poslovni model pa ne more preživeti niti, če bi prav vsi spletni deskarji brali le še e-novice. Seveda, če bodo ostale brezplačne.
O zadnji oziroma trenutni gospodarski krizi govorijo kratko malo vsi, po nekaterih ocenah bomo v naslednjih nekaj mesecev vsi brez služb in stradali (seveda če prej ne zmrznemo, a to je že druga tema), po drugih bo vsak čas konec sveta. V Monitorju pa nas seveda bolj zanima, kaj se bo v letošnjem letu dogajalo s trgom naprav, ki jih redno preizkušamo.
V računalništvu, tako kot v življenju na sploh, nenehno poteka bitka med različnimi generacijami. Sistemov, ponudnikov, lahko bi rekli tudi uporabnikov. To se pozna na izdelkih, strategiji, celo nastopu v javnosti. Vsi trdijo, da so najboljši, precej manj pa se jih zna resnično prilagoditi novim časom.
Primerjava plazemskih televizorjev in televizorjev LCD se navadno vrti okrog pomanjkljivosti ene in druge tehnologije. Plazma porabi več električne energije, (statična!) slika se rada "zapeče" in življenjska doba zaslona je krajša. Hibe panelov LCD so slabša kotna vidljivost, slabši kontrast, "počasno" osveževanje slike in visoka cena za velike diagonale TVjev. Rad pa bi pomenljivo izpostavil, da je večina slabosti zaslonov LCD povezana z osnovno funkcijo televizorja - prikazovanjem slike.
Novi predsednik ZDA preseneča s svojimi potezami, še preden se je dejansko preselil v predsedniško palačo. Tehnologijo, še posebej informacijsko, je postavil v osrčje svoje strategije, kot enega izmed temeljev za izhod iz vse globlje gospodarske krize. Je človek, ki o tehnologiji ne le govori, temveč jo tudi intenzivno uporablja. Kot tak je pravi znanilec prihodnosti. Toda, ali lahko uspe?
Po Microsoftovi napovedi, da bo prihodnje leto uporabnikom svojih rešitev ponudil novo in predvsem brezplačno programsko opremo za zaščito pred virusi in drugimi digitalnimi nevšečnostmi, je med ponudniki varnostnih rešitev za rabo doma zopet završalo. V njih se je namreč zbudil spomin, ki jim je pred petimi leti dodobra nagnal strah v kosti. Kaj pa, če se Microsoftu v drugo vendarle posreči?
Ni posebna skrivnost, da so bile temeljne tehnologije sodobnega (osebnega) računalništva, ki ga nič ne opredeljuje bolj kot grafični uporabniški vmesnik in omrežna povezava, vzpostavljene v 70. letih minulega stoletja, ko je Xerox, velikan pisarniških pripomočkov, v Silicijevi dolini vzpostavil laboratorij PARC, v katerem naj bi bistre glave ugotovile, kakšen bo svet brez papirja in s katerim izdelkom bo Xerox nadomestil izpad prodaje fotokopirnih strojev. Čeprav so v PARCu prihodnost uganili, razvili in sestavili v delujoče izdelke, Xerox v teh ni videl tržne priložnosti in bi vse skupaj skoraj zavrgel, če ne bi fantje iz Appla, očarani nad zmogljivostmi delovne postaje Alto, ponudili odkup tehnologij, ki so rodile računalnike Macintosh. Nekoliko manj znano pa je, da je navdih za Alto nastal že prej. Leta 1968 je Alan Kay razvil koncept Dynabook, ki naj bi ponudil "osebni računalnik za otroke vseh starosti". Kay se je pridružil ekipi v PARCu, ki je razvito delovno postajo Alto poimenovala kar "vmesni Dynabook", saj strojne zmogljivosti v tistem času še niso dopuščale ustrezne miniaturizacije.
V svetu računalništva je besedna zveza "do uporabnika prijazno" razmeroma veliko rabljena, bistveno več kot v drugih panogah. Žal je veliko rabljena prav zato, ker imamo tu največ opravka z neprijaznimi vmesniki in tehnologijami. Prav zanimivo, da se stanje z leti nič kaj dosti ne izboljšuje, lahko bi celo rekli, da je vsako leto slabše.
Smo v času (začetka?) največje gospodarske krize zadnjega časa in človek bi si mislil, da se bodo podjetja še posebej potrudila vsaj obdržati stranke, če že ne bodo garala za pridobivanje novih. A če sklepam po svojem kupovanju omrežnega usmerjevalnika po ugodni ceni nekega deževnega petka, enostavno ni tako.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
