Zadnji sedež v zadnjem vagonu zadnjega vlaka

Tako bi lahko brez silnega pretiravanja opisali trenutno stanje Adobovega izleta v svet umetnega razuma. Po nezrelih, neuporabnih in rahlo slaboumnih nevralnih filtrih (neural filters) so »adobetje« v najnovejši različici kreativnega oblaka končno postregli z zares uporabnim umetnorazumskim orodjem. A pojdimo po vrsti …

Težava velikih korporacij je — da so velike. Z drugimi besedami, okorne, počasne, samovšečne in neprilagodljive. To je boleče očitno ob vsaki (bolj ali manj) revolucionarni tehnologiji, ki pretrese kako panogo. Digitalna revolucija v fotografski industriji je pometla z velikanom Kodakom, ki je kljub zgodovinski vlogi danes praktično pozabljen in le del naših nostalgičnih spominov (ali kot bi rekel Paul Simon: »Mama, don't take my Kodachrome away.«). Nič bolje je ni odnesla Agfa, katere preživeli delček je danes del IG Farben (Bayer, BASF …). Usoda tega podjetja je tudi dober primer samovšečnosti in neprilagojenosti odločevalcev. V prepričanju, da jim razvijalci in strokovnjaki lažejo, so Agfini šefi leta 2004 izvedli menedžerski odkup in že v naslednjem letu, na presenečenje nikogar, propadli. Za odtenek bolje gre klasičnim velikanom v avtomobilski industriji, ki so več kot deset let mencali z uvedbo električnih vozil. Morda lahko konkurirajo Tesli, a »kitajski veliki val« šele prihaja in marsikomu, denimo Renaultu, se resno tresejo hlače.

Ostal je le (fotografski) spomin.

Naslednja panoga, ki jo bo zagotovo odneslo z obličja zemlje, so fotoknjižnice (stock photo) in, kljub protestom, tovrstni fotografi. Umetnorazumska orodja za izdelavo slik so že danes dovolj dobra, da prekašajo vsaj 80 odstotkov knjižničnih fotografij. Tako kot vse prej omenjene revolucionarne tehnologije je vzpon umetnega razuma presenetil tudi velikane v računalniški industriji. Nvidia je s svojimi grafičnimi procesorji, izjemnimi tudi pri strojnem učenju, praktično povozila Intel, nekoč nepremagljivega velikana.

Podobno šokirani so tudi softveraši, a jim je večinoma uspelo pokupiti sveža umetnorazumska zagonska podjetja in tako absorbirati napredno tehnologijo, obenem pa se elegantno znebiti konkurence. Tako je Microsoft v svoj nakupovalni voziček vtaknil ChatGPT, Google si bo pomagal z Anthropicom in tako naprej.

Kazalo je že, da si pri Adobu od šoka ne bodo opomogli, vendar jim je uspelo – na zadnjem sedežu v zadnjem vagonu zadnjega vlaka, pa vendar.

Kresnice prihodnosti

Platforma Firefly, ki temelji na že uveljavljenem Senseiu, je bila prvič predstavljena na Adobovem lanskem MAXu. Na letošnji konferenci, ki se je končala 12. oktobra, pa so fantje in punce iz San Joseja predstavili implementacijo kresničke v praktično ves nabor Creative Cloud. In zadeva je zares impresivna.

Iz intervjuja s Slavojem Žižkom bo s Premierjem mogoče samodejno izrezati vse njegovo smrkanje in nosljanje. Hvala, umetni razum!

Starega očeta Photoshopa so pomladili s funkcijo Generative fill, ki temelji na modelu UZM (ustvarjalniško-zavrnitvena mreža – GAN) in zmore zapolniti dele slik z želeno vsebino. Željo vtipkate v okence in stisnete Generate. Kljub naši starčevski zagrenjenosti in vsesplošni skepsi smo nad rezultati navdušeni. Zadeva deluje tudi pri širjenju (ne povečevanju) slike. Če želite fotki dodati »meso«, jo z orodjem za izrez (crop) povečate in Firefly pričara manjkajoče dele slike. Primerjajte izvorno sliko Kodakovega izveska zgoraj s tole tu. Celotna dodatna vsebina nove slike je umetno generirana.

Photoshopov Generative expand meji na črno magijo.

Ob ustvarjalniški zapolnitvi je bil program deležen še vrste umetnorazumskih nadgradenj, ena zanimivejših je dodajanje razostritve sliki. Zadeva je sicer zakopana v filter Camera Raw, a vsekakor izjemna. Softver nekako ugotovi in mapira globino fotografije (3d os z), nato pa umetno razostri želeni segment.

Globinska razostritev bo dodala »umetniškost« vaši podpovprečni fotki.

Tudi priljubljeni Illustrator je bil deležen umetnega razuma in je morda še bolj fascinanten kot fotošopov. Povsem nove slike in grafike ustvarjamo na podoben način: z vnosom besedila (text to image). Denimo, če želimo ustvariti logotip z ljubljanskim pridihom, preprosto vpišemo želene karakteristike. V našem primeru je bil prompt »winged dragon on a medieval tower flat colors« in Illustrator nam je postregel s precej dobim logotipom, ki bi ga zlahka prodali kot avtorskega.

Če ste mlad grafični oblikovalec, prihodnost ne utegne biti rožnata.

Illustrator zna kopirati tudi likovni jezik. Če imate, denimo, ilustracijo kmečke hiše, ki vam ni všeč, uvozite bitno sliko v želenem stilu in s kapalko prenesete likovni jezik na risbo kmečke hiše. Neverjetno …

V kopici Illustratorjevih novosti je tudi prepoznavanje tipografije, ki je bodisi bitna ali v krivuljah, in na spletu najde ustrezen font ali predlaga najboljši približek.

Kot rečeno, so bile umetnorazumskih dodatkov deleže praktično vse Adobove aplikacije, tudi legendarni Premiere. Ta omogoča samodejno podnaslavljanje in izrezovanje neželenih in ponavljajočih se segmentov. Tako bo zdaj moč iz intervjuja s Slavojem Žižkom samodejno izrezati vse njegovo smrkanje in nosljanje. Hvala, umetni razum!

In še večna tema …

Ena najbolj brezupno napornih in laikom najljubših tem so avtorske pravice. Pri Adobu so poskrbeli, da bodo zadovoljni še tako zoprni in nadležni pristaši prepovedi umetnega razuma. Fireflyjev model se namreč uči izključno na avtorsko nezaščitenih slikah iz njihovega Adobe Stocka. Nič ni »ukradenega«, nič ni »kopiranega«. Vse je legalno in oh in sploh. To pomeni, da slike, generirane s katerimkoli orodjem kreativnega oblaka, lahko uporabljamo v najzahtevnejših komercialnih projektih. Brez slabe vesti.