Varna shramba
Za potrebe domačega stvarjenja varnostnih kopij podatkov in skupno uporabo filmskih, glasbenih in slikovnih zbirk veliko ljudi uporablja zunanje diske, ki jih v računalnik priklopimo prek vmesnika USB. Kako zamudno, nezanesljivo in nadležno je tako početje, hitro razkrije namestitev omrežne naprave NAS.
Vmesniki za upravljanje NASov so vedno bolj dodelani.
Opozorilo, ki ga je v Monitorju mogoče prebrati v skorajda vsaki številki, ne glede na avtorja članka, gre nekako takole: poskrbite za varnostne kopije slik, posnetkov, dokumentov! Ta opozorila človeku, ki mu še ni "crknil" disk, ne pomenijo prav veliko. Beseda "crknil" se tu uporablja namenoma, saj gre za popolno izgubo vseh fotografij in domačih video posnetkov, ki smo jih hranili. Se pravi, spominov. Vse, kar smo do tistega trenutka hranili za poznejše oglede skupaj z vnuki in pravnuki, v hipu izgine na kosu mrtve strojne opreme, sestavljene nekje na Kitajskem. Temu, da strojni opremi ne gre zaupati, ni mogoče ubežati, lahko pa se zavarujemo tako, da namesto enega naše podatke hrani več diskov. Tako izguba enega ne pomeni tragedije, temveč le strošek nabave zamenjave za mrtev kup železa in bakra.
Polja RAID
RAID ali, originalno angleško, "Redundant Array of Inexpensive Disks", včasih tudi "Redundant Array of Independent Disks". Gre za polje diskov z vgrajeno odvečnostjo ali redundanco, ki zagotavlja ohranitev podatkov, če v polju eden od diskov neha delovati. Tu naredi nekaj zmede polje RAID 0 (t. i. "striping"), ki pravzaprav nima veze z zanesljivostjo podatkov, temveč je namenjeno čim hitrejšemu pisanju in branju podatkov. Tako se ga največkrat uporablja v tistih panogah, kjer je res hitro branje in pisanje podatkov nuja (video produkcija). Če nam v polju RAID umre eden od diskov, ga preprosto zamenjamo in podatki se bodo s preostalih diskov v polju prepisali nanj. Pri polju RAID 1 (zrcaljenje/mirror) gre za dva diska, tako da so podatki resnično podvojeni. Pri drugih poljih RAID (najbolj znan je RAID 5) pa se iz podatkov, porazdeljenih po drugih diskih, manjkajoči izračunajo na novo in znova zapišejo. Taka sinhronizacija podatkov lahko poteka dolgo časa in je seveda odvisna od količine podatkov in velikosti prostora. Podatki so medtem resda dostopni, a ne pri takih hitrostih kot takrat, ko je polje vzpostavljeno. Seveda so tudi kompromisi v obliki hibridnih RAID polj tipa 0+1 in 10. Več o samih poljih si lahko preberete na en.wikipedia.org/wiki/RAID.
Poznamo pa tudi nestandardna polja RAID. Zgled je na tokratnem preizkusu nastopajoče polje XRAID2. Gre za polje RAID, ki ga je razvilo podjetje Netgear in je pri prvi nastavitvi polja RAID predstavljeno kot prva možnost. Pravzaprav gre za polje RAID 5, ki pa omogoča sprotno razširjanje prostora. To pride prav, ko hočemo v polju zamenjati diske. Pri napravah z dvema diskoma (kot tokrat preizkušeni Netgear) pa ne prinaša nič naprednega in gre bolj ali manj za marketinško potezo, tako da se diske splača postaviti v polje RAID 1.
Naprave NAS, preizkušene na tokratnem testu, zajemajo bero na slovenskem trgu, ki je primerna za domačo uporabo in manjša podjetja. Omejili smo se na tiste, ki imajo možnost vstavitve od dveh do štirih diskov in tako omogočajo vzpostavitev polja RAID 1 in 5 (več o poljih RAID v okvirčku). Pri slednjih smo tudi preizkušali hitrosti, saj omogočata obnovitev podatkov, če umre eden od diskov v polju. Večinoma gre za naprave velikosti dveh ali treh zunanjih diskov, izjema so tiste naprave, ki premorejo štiri diske in so temu primerno že velikosti manjšega računalnika.
Poleg stvaritve varnostne kopije so naprave NAS odlične še pri nekaterih nalogah. Na večini si lahko postavimo lasten FTP ali spletni strežnik. Vhod USB lahko uporabimo za priklop tiskalnika in napravo spremenimo v tiskalniški strežnik. Odlično se obnesejo kot enotno zbirališče večpredstavnih vsebin za vse naprave v domačem omrežju. Filmi, slike in glasba so tako na enem mestu in celotno zbirko lahko predvajajo naprave, ki so priklopljene v omrežje (WD TV Live, Playstation, Xbox ...). Pri glasbi jih večina zmore tudi postavitev iTunes strežnika in, ko smo že pri Applu, jih kar nekaj omogoča sodelovanje z Maci v obliki prostora za shranjevanje s sistemom Time Capsule (kako je z NASi in Levom več v okvirčku). Omeniti velja tudi že vgrajene odjemalce za torrente in par modelov, ki omogočajo razširitev funkcionalnosti z dodatki, ki jih ustvarja skupnost v spletu.
Naprave NAS z enim diskom
Naprave NAS ne prihajajo na police samo v obliki izdelkov, v katerih lahko najdemo dva ali več diskov. Kupiti je mogoče tudi take, ki imajo le en disk in po funkcionalnosti ne zaostajajo za cenejšimi napravami s tokratnega testa in prav tako lahko delujejo kot DLNA strežniki, iTunes strežniki in podobno. Seveda pa je nemogoče vzpostaviti polje RAID, tako da ni mogoče zagotoviti varnosti podatkov. Če se pokvari disk, pač izgubimo vse, kar smo imeli na napravi. Kljub temu je mogoče dobiti tudi take izdelke in za primerjavo smo preizkusili dva.
Prvi je Buffalo Linkstation Pro, ki se je pri meritvah hitrosti uvrstil nekako na sredino (branje: 68,1 Mb/s, pisanje: 42,3 Mb/s), vendar naj še enkrat poudarimo, da tu ne gre za polje RAID in je mogoče z bolj skromno strojno opremo doseči višje hitrosti, saj je v igri le en disk. Enako dobro se je odrezala tudi druga taka naprava, LaCie d2 network 2 (branje: 65,3 Mb/s, pisanje: 42,4 Mb/s). LinkStation ima enak spletni vmesnik kot druge naprave na preizkusu, seveda brez nastavitev za polje RAID. Spletni vmesnik podjetja LaCie je enak kot pri LaCie Wireless Space, ki smo ga opisali pred nekaj meseci (www.monitor.si/clanek/lepa-opeka). Cena Linkstationa je 238 evrov, kar je veliko, glede na to, da gre za napravo z 2 TB diskom, LaCiejev izdelek z enako prostornino pa stane 216 evrov. Cene niso prav nizke, sploh če vemo, da je mogoče za 295 evrov dobiti Buffalov izdelek Linkstation Pro Duo, ki sicer na dveh 1 TB diskih v polju RAID 1 dosega enake hitrostne rezultate. Res je, da je prostora za terabajt manj, a če eden od diskov neha delovati, se ni izgubil niti en sam bit podatkov.
Skorajda vse naprave imajo nameščeno okrnjeno različico operacijskega sistema Linux. Dve QNAPovi napravi imata celo priključek VGA, tako da nas ob priklopu monitorja pričaka Linuxov terminal, kjer ukaze vpisujemo prek priklopljene tipkovnice USB. Prav tako področje naprav NAS ni ubežalo priljubljenosti aplikacij za mobilne telefone in nekatere omogočajo spremljanje zasedenosti prek iPhona in Androidnih pametnih telefonov.
V tokratno tabelo specifikacij smo dodali hitrost procesorja in količino pomnilnika (tam, kjer je bil podatek na voljo), saj gre v nekaterih primerih že za prave male računalnike. Tako si boste tisti, ki razmišljate o sestavi lastne NAS naprave, lažje predstavljali, kaj dobite za enak denar. Hitra, tiha in lična naprava NAS lahko marsikdaj premaga doma sestavljen mali računalnik, ki opravlja enako funkcijo na večji površini in z glasnejšim delovanjem.
Diski SSD v napravah NAS
Diski so veliki, vendar počasni. Veliko hitrejši so pogoni SSD, ki smo jih samostojne že velikokrat preizkušali. V resnici se v napravi NAS disk SSD najbolj pozna pri začetni sinhronizaciji polja RAID.
V ta namene smo s pogoni SSD preizkusili QNAP TurboNAS TS-459 Pro II - ko smo vanj vstavili dva Crucialova 128 GB pogona SSD, se je polje sinhroniziralo veliko hitreje. Dodaten bonus SSD diskov je tudi manjša poraba med delovanjem in mirovanjem ter tišje delovanje, saj je potem slišati le še ventilatorje naprave. So pa, kot rečeno, pogoni SSD še vedno razmeroma dragi, saj je razlika, kupiti enega za sistemsko particijo v računalniku ali kar štiri za vgradnjo v napravo NAS. Prav tako velja razmisliti o tem, da imajo diski SSD omejeno količino zapisov in branj, kar v polju RAID lahko pomeni krajšo življenjsko dobo.
Nenehno napredujejo tudi spletni vmesniki naprav in posodobljena programska oprema. Predvsem spletni vmesniki so vedno bolj prijazni do ljudi, saj so uporabniški vmesniki bolj prilagojeni standardom navadnih uporabnikov in vedno manj spominjajo na vmesnike, ki so jih vajeni le sistemski upravitelji. Tako smo nekje priča prijaznim ikonam, zajetnim zbirkam pomoči in priloženim CD ploščam. Tam najdemo namestitvene programe, ki večinoma brez težav postavijo napravo na svoje mesto v omrežju.
Omeniti velja še to, da imajo nekatere dražje naprave na ohišju male zaslone LCD, kjer se da videti IP naslov naprave in nekatera opozorila, a so za domačo rabo nepotrebni. Tako LCD na ohišju sam po sebi ne pomeni ultra napredne naprave, vredne svojega denarja. Pri nekaterih je mogoč tudi zaklep posamičnih diskov na napravi s priloženimi ključi. To morda pride prav, ko si domovanje delite s sostanovalci in bi radi, da se vašega diska ne premika, seveda pa so ključavnice pomembne v podjetju. Slednje je mogoče predvsem zato, ker je pri vseh napravah mogoče prosto izmenjavati diske (hot swap). To pride še kako prav pri tistih, kjer sta čas ugašanja in prižiganja polžja.
Naprave NAS in Mac OS X Lion
Apple je z zadnjo posodobitvijo svojega operacijskega sistema spremenil, kako se njihovi računalniki pogovarjajo z napravami NAS. Vendar pa izdelovalci niso stali križem rok in so se začeli ukvarjati z novimi programskimi različicami, ki bodo rešile morebitne združljivostne težave. Za preizkus smo z našim Mac Minijem (z nameščenim Levom) sparili Synologyjevo napravo NAS DS411+II z nameščeno zelo novo programsko opremo. Povezava je delovala brez težav.
Predvsem se morajo jabolčniki pred nakupom pozanimati, ali naprava NAS, ki jo nameravajo kupiti, podpira delovanje z Levom, oziroma katere funkcije bodo delovale. Če pa že imate Maca in uporabljate napravo NAS, le posodobite programsko opremo, da se razmerje med računalnikom in NASom po posodobitvi operacijskega sistema ne bo slabo končalo.
Seznam nalog, ki jih lahko opravljajo naprave NAS, je dolg in vse naprave na preizkusu so kos večini. Razlike so v hitrosti, porabi energije, izdelavi in enostavnosti namestitve. Za potencialnega kupca, ki je z napravami soočen v trgovini, višja cena ni zagotovilo za boljšo napravo. Prav tako embalaže izdelovalcev nihajo od takih s surovim naštevanjem nabora funkcij do marketinških krilatic, ki skušajo poudariti prednosti in skriti slabosti naprave.
Za konec pa še dodatek k opozorilu z začetka članka, ki smo ga zapisali že ob zadnjem testiranju naprav NAS. Res je, da so na omrežnih napravah, ki jih v nadaljevanju opisujemo, podatki dosti bolj varni pred izgubo kot pri običajnih diskih ali diskih, ki jih priključimo prek USB. Vendar moramo za trajnejšo hrambo pomembnih podatkov uporabiti še kak drug nosilec (varno shranjeni optični nosilci, spletni arhiv). Nikoli namreč ne moremo biti prepričani, da ne bo odpovedal kak kos elektronike na vgrajenem krmilniku RAID, brez katerega bomo prav tako ostali na suhem, kot če odpove disk. Če se vam zdi, da s temi opozorili težimo, vam še nikdar ni "crknil" disk. Tisti bralci, ki so to že doživeli, pa potiho kimate. Kajne?
Buffalo LinkStation Pro Duo LS-WV2.0TL/R1
Buffalo naprave na tokratnem preizkusu so že imele priložene diske, tako da so rezultati merjenja narejeni z diski, ki se jih dobi poleg. V najcenejši dve napravi na testu je Buffalo dodal diske znamke Samsung, ki nosijo oznako HD103SI in s seboj prinesejo 1 TB prostora. V lično črno škatlo sta vstavljena dva diska s skupno zmogljivostjo 2 TB. Ker gre za napravo NAS cenejšega cenovnega razreda, je temu primerna tudi količina dodatnih priključkov na ohišju. Linkstation Pro Duo ima le en vhod USB 2.0 in gigabitni omrežni priključek. V ohišju se skriva procesor, ki deluje pri 1,6 GHz, podatka o količini spomina žal ni. Diska je mogoče povezati v polje RAID 0 in 1 in pri slednjem smo tudi testirali. Pri branju in pisanju dolgih datotek se je po meritvah s programom DU meter Linkstation odrezal solidno. Pri branju se je znašel v spodnji polovici, pri pisanju pa v zgornji. Predvsem slednji rezultati so bili vzpodbudni za cenejšo napravo in nakazujejo hitro stvarjenje varnostne kopije. Treba je omeniti, da diskov v napravi ni mogoče menjati prosto, tako da je treba škatlo prej ugasniti. Linkstation lahko opravlja delo DNLA strežnika, se razume s storitvijo Time Machine in zna upravljati prenose prek protokola BitTorrent. Buffalo je tako kot Qnap razvil tudi aplikacije za pametne telefone, prek katerih lahko pregledujemo nekatere vsebine, kjerkoli imamo povezavo do spleta. Posebej gre omeniti še funkcijo, ki so jo poimenovali Trashbox. Gre za koš za smeti na mreži, ki se prikaže v vsaki mapi, kjer smo zbrisali podatke. Taka funkcionalnost pride še kako prav tistim, ki niso navajeni tega, da se datoteke, zbrisane z omrežnega diska, ne pokažejo v košu za smeti na namizju.
Buffalo LinkStation Pro Duo
Izdeluje: www.buffalo.com
Prodaja: PC Hand, www.pchand.si
Cena: 286 EUR (zmogljivosti 1 TB, z vključenimi diski).
Za: Cena, hitrost.
Proti: Diski niso prosto izmenljivi.
Buffalo LinkStation Quad LS-QV4.0TL/R5
Tako kot v LinkStation Pro Duo, tudi v Quadu za računanje skrbi 1,6 GHz procesor in neznana količina DDR3 pomnilnika. Pravzaprav gre za skorajda enako napravo, s to razliko, da je v Quad mogoče namestiti štiri diske. Slednji so že priloženi in gre za Samsungove izdelke kot pri cenejšem bratu. Naprava je temu primerno večja in narejena iz podobno trdne plastike, ki se poceni izkaže le pri snemanju prednjega pokrova, ki ne daje enako trdnega občutka kot pri drugih Buffalo napravah. Ker gre za napravo s štirimi diski, podpira tudi RAID 5, pri katerem smo testirali. Tako pri branju in pisanju, ko smo merili s programom DU meter, se je Quad odrezal povprečno. Zelo slabo se je izkazal pri pisanju kratkih in dolgih datotek na testu s programom dBench. Tu se je znašel na dnu s pisanjem okoli 5 MB/s. Glede na to, da se je pri branju odrezal zelo solidno, smo test ponovili še dvakrat in rezultati so bili popolnoma enaki. Funkcijsko gre za enako napravo kot Pro Duo (Bittorrent, DLNA, Time Machine, tiskalniški strežnik ...), o čemer priča tudi to, da je spletni vmesnik za upravljanje naprave enak. Buffalo se je pri vmesniku potrudil in naredil prijazen in razumljiv spletni vmesnik, ki je sestavljen iz zgornje vrstice z menuji in osrednjega okna. Prav tako je vsem njihovim napravam priložen tudi program, ki napravo najde na omrežju in deluje kot bližnjica do spletnega vmesnika ali deljenih map. Tudi za Quad so na voljo aplikacije za pametne telefone in možnost koša za smeti v omrežju za vsako mapo. NAS je mogoče kupiti v dveh različicah, in sicer 4 TB in 8 TB. Če pa bi radi zamenjali diske, je to sicer mogoče, a preneha veljati garancija in v spletu najdete seznam diskov, ki so z napravo združljivi.
Buffalo LinkStation Quad LS-QV4.0TL/R5
Izdeluje: www.buffalo.com
Prodaja: PC Hand, www.pchand.si
Cena: 528 EUR (zmogljivosti 4 GB, z vključenimi diski).
Za: Koš za smeti v omrežju.
Proti: Počasnost, diski niso prosto izmenljivi.
Buffalo TeraStation III TS-X8.0TL/R5
TerraStation pride iz embalaže z vstavljenimi diski. Mi smo preizkušali različico z 8 TB prostora, ki so ga zagotavljali štirje diski Seagate baracuda green. Za na prvi pogled zasoljeno ceno 1070 evrov dobimo tako tudi štiri diske s prostornino dva terabajta, kar pomeni razmeroma ugoden nakup. Buffalov izdelek se lahko pohvali z dvema gigabitnima omrežnima priključkoma, zelo pa so bili skopi z drugimi možnostmi za razširitve. Na voljo sta le dva USB 2.0 priključka in nikjer ni sledu o eSATA vhodih. Diski so bili že privzeto postavljeni v polje RAID 5, pri katerem smo tudi testirali. Tako po hitrosti branja kot hitrosti pisanja se je TerraStation odrezal podpovprečno. Pri branju je DU meter pokazal povprečno hitrost 56,7 MB/s, kar je zadostovalo le za drugo predzadnje mesto na lestvici. Enako nizko se je uvrstil tudi pri merjenju pisanja, kjer je DU meter pokazal povprečno hitrost 25,3 MB/s. Višje se je znašel pri porabi, saj smo med mirovanjem namerili 40 wattov. Rezultatov ne gre primerjati z drugimi izdelki, saj smo merili s privzetimi diski, a gre kljub vsemu za počasno napravo. Funkcionalno je izdelku mogoče očitati malo, saj podpira vse običajne osumljence (DLNA, BitTorrent, iTunes, Time Machine, FTP, tiskalniški strežnik) in tako kot vsi Buffalo produkti na testu podpira mobilne aplikacije te znamke. Mogoč je tudi nakup različic z 2, 4 in 6 terabajti prostora, ki so še cenejše zaradi manjših zmogljivosti. Na koncu tako dobimo podpovprečno napravo, ki bi se jo dalo priporočiti, če bi bile hitrosti, merjene z DU metrom, višje.
Buffalo TeraStation III TS-X8.0TL/R5
Izdeluje: www.buffalo.com
Prodaja: PC Hand, www.pchand.si
Cena: 1070 EUR (z vključenimi diski).
Za: Dodani diski.
Proti: Počasnost.
D-Link ShareCenter pro 1100
Da gre za najbolj profesionalno napravo znamke D-Link, nakazuje LCD zaslonček, nameščen na prednjo stranico naprave, ki kaže, kaj naprava ta trenutek počne. Na prvo žogo ti zasloni nimajo prave funkcije, vendar pridejo še kako prav, ko naprava opravlja kakšno dlje trajajočo operacijo (npr. sinhronizira diske), saj lepo vidimo, kaj se dogaja. Brez zaslona tako početje ponazarjajo diode, ki svetijo/utripajo in o samem napredku procesa ali njegovem nemotenem delovanju povedo bolj malo. Nadalje se ta naprava od drugih dveh, preizkušenih na testu, razlikuje še po samosvojem spletnem vmesniku. Slednji bolj spominja na tiste v profesionalni rabi, saj manjkajo velike ikone in napisi. Tako gre za levo vrstico z možnostmi in glavnim oknom, kjer nastavitev spreminjamo po naši volji. Sharecenter pro ima dva gigabitna omrežna priključka in dva USB 2.0 priključka. Čeprav gre za veliko napravo, je priložen zunanji napajalnik in sama naprava se je znašla pri vrhu, ko smo merili porabo med mirovanjem. D-Linkov NAS lahko deluje kot FTP, http, tiskalniški strežnik in vsebuje BitTorrent aplikacijo. Tako kot izdelki znamke Buffalo tudi Sharecenter pro omogoča vklop koša za smeti za mape, ki jih delimo v omrežje. Diske lahko postavimo v RAID 0,1,10, 5 in JBOD. Ker gre za napravo s štirimi diski, smo hitrosti merili s postavitvijo RAID 5 in naprava se je odrezala povprečno. Boljše se je odrezala pri pisanju kot pri branju, vendar hitrosti glede na to, da naj bi šlo za zmogljivejšo napravo, niso upravičile takšnega slovesa. Gre za poizkus D-Linka pri mešanje štren bolj profesionalnim napravam, čemur pa Sharecenter pro 1100 ni kos.
D-Link ShareCenter pro 1100
Izdeluje: www.dlink.co.uk.
Prodaja: www.avtera.si, www.xenya.si.
Cena: 599 EUR
Za: LCD na ohišju, koš za smeti v omrežju.
Proti: Poraba.
D-Link Sharecenter pulse DNS-320
DNS-320 smo marca v Monitorju že opisali. Za vnovični hod skozi teste smo se odločil zato, ker je na voljo nova programska oprema in ker je cena napravi od marca padla za krepkih 50 EUR. Zdaj se ga dobi že za 92 evrov. Še vedno dobimo škatlo iz poceni plastike brez diskov. Prav tako se ni spremenil program, ki nam napravo pomaga najti v omrežju in jo nastaviti. Tu gre D-Link pohvaliti, saj njihovi čarovniki na priloženih CD ploščah še najbolj razumejo povprečnega uporabnika in ga temu primerno lepo vodijo skozi nastavitveni proces. V enako smer je šla tudi nova programska oprema, ki je spremenila videz spletnega vmesnika. Medtem ko je stara podoba preprosto navigacijo omogočala skozi špartanski videz, se nova ponaša z velikimi ikonami in več grafičnimi elementi. Znajdemo se še vedno, vendar nam je bila špartanska bolj všeč. Ko smo napravo testirali marca, smo uporabljali druge diske, tako je bilo pričakovati odklone v hitrostih. Boljše hitrosti bi lahko zagotovila že nova programska oprema, a se je v praksi izkazalo, da ni nikakršnega resnega napredka, saj so bila odstopanja minimalna. DNS-320 se lahko ponaša z najmanjšo porabo na testu, a si hkrati praktično deli zadnje mesto z Seitcomovo napravo NAS pri testih hitrosti. Cena 92 evrov plus dva diska bi napravo naredila atraktivno, če se ne bi dosti bolje odrezala že Buffalo naprava Linkstation Pro. Slednja ima že dodane diske, kakšno funkcijo manj, a to nadoknadi z višjimi hitrostmi prenosa.
D-Link Sharecenter pulse DNS-320
Izdeluje: www.dlink.co.uk.
Prodaja: www.avtera.si, www.xenya.si.
Cena: 92 EUR.
Za: Cena. Količina funkcij.
Proti: Počasnost.
D-Link Sharecenter shadow DNS-325
DNS-325 je tako kot prejšnji opisani D-Linkov model bolj usmerjen na povprečnega uporabnika kot tistega, ki bi kupil njihov naprednejši model 1100. Predvidljivo gre za napravo, ki se znajde med obema omenjenima. Že po izdelavi se vidi in občuti malce višji rang naprave, saj je narejena iz trdne kovine in poceni plastiko najdemo le pri prednjem pokrovu za diske. Zopet gre pohvaliti priloženi čarovnik za namestitev naprave in jasno napisane specifikacije naprave na škatli, saj tudi v tej kategoriji izdelkov D-Link na embalažo ne piše zavajajočih marketinških krilatic. Spletni vmesnik je tako skorajda enak tistemu iz DNS-320, kar pomeni veliko grafičnih elementov in priročen zavihek za "priljubljene" bližnjice do tistih nastavitev, ki jih največ uporabljamo. Dodatni bonus Sharecentra Shadow pa so vtičniki, ki napravi prinesejo nove funkcionalnosti. Poleg naprave smo tako dobili CD s posodobljenimi različicami nekaterih vtičnikov (Sqeezebox), ki so že bili na napravi, in nekaj takih, ki jih ni bilo. Gre za pohvalno potezo s strani D-Linka, ki pa zaenkrat pade v vodo ob dejstvu, da je nove vtičnike v spletu nemogoče najti. Tu bi se lahko kaj naučili od Netgeara, ki je za skupnost, ki skrbi za takšne in drugačne dodatke njihovih naprav ReadyNAS, postavil spletno stran readynas.com. Pri meritvah hitrosti se je Shadow odrezal povprečno, a ga rešuje cena, saj gre za napravo, ki stane okoli 194 evrov. Slednji podatek pa je lahko že zanimiv za nezahtevne uporabnike. Kot omenjeno, ima DNS-325 še neizkoriščen potencial v obliki vtičnikov, ki lahko ob pravi skupnosti razvijalcev zmožnosti naprave ponesejo preko privzetega nabora. Vendar tako močne skupnosti še ni.
D-Link Sharecenter shadow DNS-325
Izdeluje: www.dlink.co.uk.
Prodaja: www.avtera.si, www.xenya.si.
Cena: 194 EUR.
Za: Cena. Potencial vtičnikov ...
Proti: ... ki pa še ni izkoriščen.
Netgear ReadyNAS Ultra 2
Ultra2 je ena od dveh naprav Netgeara na tokratnem testu. Gre za svetlejše ohišje, v katero lahko vstavimo dva diska. Cena se na prvi pogled zdi visoka, a je treba poudariti, da je NAS narejen iz kovine in daje občutek trdoživosti. Prav tako gre za napravo, ki kot pogonski motor uporablja 1,8 GHz enojedrni procesor in 1GB DDR3 pomnilnika. Naprave NAS, ki imajo možnost vgraditve le dveh diskov, imajo ponavadi občutno manj "konjskih moči", tako se je pri Ultrah treba zavedati, da gre za zmogljivi rešitvi. To nadalje potrjujeta dva gigabitna omrežna priključka in dva USB 2.0 in en USB 3.0 priključek. Spletni vmesnik ni vrhunec grafičnega oblikovanja, a je zasnovan pregledno in je sestavljen iz leve stranske vrstice in glavnega okna. Poteza, ki odpravi nekaj zmede, je zgornja vrstica, kjer lahko preklapljamo med upravljanjem notranjih diskov in tistih, priklopljenih prek USB. Poleg dobimo tudi nastavitveni CD, na katerem najdemo program RAIDar, ki nam pomaga NAS najti v omrežju in nas pripelje do spletnega vmesnika. Pri merjenju hitrosti prenosa se je Ultra 2 odrezala odlično, saj je pri testiranju branja dosegla drugi rezultat na testu, pri pisanju pa peto mesto. Piko na i pa doda skupnost, ki je zrasla okoli naprav ReadyNAS in jo Netgear podpira s spletno stranjo readynas.com. Tu najdemo vtičnike, ki jih razvija živahna skupnost in omogočajo razširitev funkcionalnosti same naprave. Minus je le malce velika poraba za napravo z dvema diskoma, ki pa ne odtehta drugih plusov.
Netgear ReadyNAS Ultra 2
Izdeluje: www.netgear..com
Prodaja: Domex, www.domex.si
Cena: 387 EUR.
Za: Hitrost. Živahna skupnost, ki razvija dodatke.
Proti: Dokaj visoka poraba med delovanjem.
Netgear ReadyNAS Ultra 2 plus
ReadyNAS Ultra2 plus se od svoje cenejšega brata loči po temnejšem ohišju in tem, da v drobovju namesto enojedrnega 1,8 GHz procesorja najdemo dvojedrno različico. Netgear je očitno predvidel možnost, da bodo kupci nabavili več naprav hkrati, zato je v spletnem vmesniku možnost, da na napravi sprožimo utripanje prednjih diod. Slednje pomaga najti točno določeno napravo med kopico enakih. Pri merjenju hitrosti se je Ultra 2 plus odrezala odlično in pri testu pisanja dosegla prvo mesto, pri branju pa četrto. Prav tako gre omeniti, da je poraba razmeroma nizka in je celo za slab watt manjša kot pri Ultri 2. Glavni plus pa je tudi tu skupnost readynas.com, kjer se najde lepa bera razširitev, ki funkcionalnost naprave le še bogatijo. Tako najdemo razne BitTorrent odjemalce, eMule odjemalce, rešitve za stvarjenje varnostnih kopij, strežnike, ki se lepše razumejo z iOSom ... Nekateri so delo Netgeara, vedno več pa je takih, ki jih naredi skupnost. Slednja kaže znake širjenja, saj je v forumu veliko odprtih tem in razprav, ki znajo odgovoriti na večino težav, na katere je mogoče naleteti, ko naprave NAS priklapljamo v omrežje. Razlika v ceni med Ultro 2 in Ultro 2 plus je okoli 130 evrov. Res je, da je Plus hitrejša naprava, a se tudi Ultra 2 ni odrezala slabo. V hitrosti branja je slednja dražjo Ultro Plus celo minimalno prehitela, kar pomeni, da za 130 evrov manj dobite praktično enako napravo. Če pa cena ni ovira, vsaj med Netgearovo ponudbo na tokratnem testu definitivno zmaga Ultra 2 Plus.
Netgear ReadyNAS Ultra 2 plus
Izdeluje: www.netgear.com
Prodaja: Domex, www.domex.si
Cena: 514 EUR.
Za: Hitrost. Živahna skupnost, ki razvija dodatke.
Proti: Cenejša Ultra 2 je na enaki ravni.
Patriot Javelin S4
Dejstvo, da gre pri Javelinu za plastično napravo, v katero lahko vstavimo štiri diske, ni vzpodbudna popotnica. Gre za belo škatlo iz poceni plastike, ki ni vrhunec industrijskega oblikovanja. Predvsem so močne prednje diode, ki označujejo vstavljen disk in svetijo nenehno. Da je disko učinek popoln, je poleg vsake prižgane diode še ena, ki utripa glede na delovanje diska. Za konec pa še podatek, da so diode modre in v temi močno "sevajo", tako da je treba napravo skriti ali pa jih prelepiti. Na testu hitrosti branja se je naprava odrezala nadpovprečno, a je pri pisanju dosegla slab rezultat in se znašla med napravami z dvema diskoma. Upoštevajoč to, da ima prostora za štiri diske, se cena 379 evrov ne zdi pretirana. Prav tako ima en priključek eSATA in dva priključka USB 2.0. Spletni vmesnik naprave je preprost in sestavljen iz leve stranske vrstice ter glavnega okna. Funkcionalno ne gre za podhranjeno napravo, saj je lahko iTunes, Sqeezebox in tiskalniški strežnik. Tu je DLNA, UpnP in BitTorrent odjemalec. Vendar se ni mogoče otresti občutka, da gre za kompromisen izdelek, ki je možnost vgraditve štirih diskov sparil s poceni izdelavo in tako pristal pri ugodni ceni. Slednja je tudi najmočnejši adut izdelka, saj ga na testih zasenčijo nekateri izdelki z dvema diskoma podobnih cenovnih razredov. Dražje rešitve s štirimi diski pa ga skoraj po pravilu pustijo daleč zadaj.
Patriot Javelin S4
Izdeluje: www-patriotmemory.com
Prodaja: Izid, www.izid.net
Cena: 379 EUR.
Za: Cena, prostor za štiri diske.
Proti: Poceni izdelava, povprečna hitrost.
QNAP TurboNAS TS-219P+
TS-219P+ je najmanjši član družine QNAP na tokratnem testu in posledično edini, v katerega lahko vstavimo le dva diska. Oblikovnih razlik med QNAPovimi izdelki ni veliko in TS-219P+ je po velikosti na pol prerezan kateri od večjih izdelkov tega podjetja. Kot je pri njih v navadi, se predali za diske vidijo na prednji strani naprave, se pravi, da ni vratc, ki bi jih pokrivala. Ker gre za napravo, mišljeno za rabo doma, predalov za diske ni mogoče zakleniti. Čeprav je naprava cenejša, se niso odrekli kovinski izdelavi, ki daje občutek trdnosti. Napajalnik je zunanji, a gre pohvaliti majhno porabo, saj med mirovanjem ne prestopi meje 19 wattov, kar je proti neposredni konkurenci v tem razredu (Netgear ReadyNAS Ultra 2) kar 10 wattov manj. Ko je naprava pod obremenitvijo, se poraba sicer zveča za 4 watte, a je to še vedno daleč od porabe neposrednih konkurentov. Če pri porabi energije ReadyNASe mirno premaga, je drugače pri testu hitrosti. Tu je TS-219P+ zaostal za Ultrama. Pisal je pri hitrosti 35 MB/s, kar je zadoščalo za sredino lestvice, bral pa pri 91,5 in s tem dosegel šesti rezultat. Prav toliko naprav NAS na testu je tudi preseglo mejo 90 MB/s, sedmi na lestvici je Javelin S4, ki je pisal s 77 MB/s. Tako na koncu dobimo soliden izdelek, ki za ceno 366 evrov ponudi veliko, a ga konkurenca v obliki Netgearove Ultre 2, ki stane le 20 evrov več, konkretno prehiti po hitrosti. Glavna plusa sta tako izdelava, ki zares daje občutek varnosti, in majhna poraba, ki je lahko za marsikoga poglavitnega pomena.
QNAP TurboNAS TS-219P+
Izdeluje: www.qnap.com.
Prodaja: Asbis, www.asbis.si
Cena: 366 EUR.
Za: Majhna poraba, nabor funkcij.
Proti: Povprečne hitrosti.
QNAP TurboNAS TS-412
Drugi QNAPov izdelek naj bi sodil v vrh njihove ponudbe za domačo rabo. Na prvi pogled gre res za izdelek, ki ima skorajda enak nabor funkcij kot profesionalni modeli, možno je vgraditi štiri diske, ima dva omrežna priključka, dva eSATA priključka in kar pet USB 2.0 vhodov. Ohišje je praktično enako dražjim modelom in se lahko pohvali z notranjim napajalnikom. Predali za diske so brez ključavnic in na zadnji strani ni vga izhoda, čeprav ima tudi TS-412 vdelano distribucijo Linuxa. Tudi cena ni tako visoka in je pri 479 evrih še v domeni naprav za domačo rabo, vendar je bilo za tako nizko ceno treba nekje sklepati kompromise. Tako je procesor, ki napravo poganja, le 1,2 GHz, to je manj kot manjši in cenejši model iste znamke, TS-219P+. Tudi pomnilnika je malo, saj so vgradili le 256 MB, to je še enkrat manj kot TS-219P+. Vsi kompromisi se slabo izkažejo pri meritvah hitrosti, saj se je tako pri pisanju kot branju naprava NAS obnesla podpovprečno. Na lestvicah se je znašla ob boku Patriotovemu Javelinu S4, ki ima svoje ????
QNAP TurboNAS TS-412
Izdeluje: www.qnap.com
Prodaja: Asbis, www.asbis.si
Cena: 479 EUR.
Za: Veliko priključkov, majhna poraba.
Proti: Počasnost.
QNAP TurboNAS TS-439 Pro II+
Oznaka Pro v imenu naprave v tem primeru ni marketinška zvijača, ki naj bi nakazovala super mega sposobnosti običajnega izdelka. Prvi znak, da gre za resnejšo napravo, so že ključavnice na predalih za diske. Nad njimi je majhen zaslon LCD s tipkama za izbiro in ????
QNAP TurboNAS TS-439 Pro II+
Izdeluje: www.qnap.com
Prodaja: Asbis, www.asbis.si
Cena: 745 EUR.
Za: Hitrost, priključki.
Proti: /
QNAP TurboNAS TS-459 Pro II
Količina funkcionalnosti in tehničnih specifikacij, ki so napisani na strani vseh QNAPovih naprav, je velikanska. V tabeli so zbrane tiste pomembnejše, vendar je nians toliko, da če bi hoteli popisati vse, bi bile tri četrtine članka samo naštevanje možnosti, ki jih naprave omogočajo. QNAPove naprave dajejo občutek, da gre za izdelke znamke sicer resnih strežnikov in naprav NAS, ki hoče pokriti tudi sektor trga, ki ga skušamo pregledati na tokratnem testu. Še en indikator v tej smeri je ta, da je spletni vmesnik zelo pregleden in špartanskega videza in ni nasičen z grafičnimi elementi. Tako je TS-459 Pro II v najvišjem cenovnem razredu tega segmenta trga. Oblikovno je popolnoma enak prej opisanemu TS-439 Pro II+, najočitnejša razlika je to, da za procesorsko moč skrbi dvojedrni 1,8 GHZ procesor in je pomnilnik vrste DDR3. Prav tako ima na zadnji strani izhod vga, šest USB priključkov (2x 3.0, 4x 2.0), dva gigabitna omrežna priključka in dva priključka eSATA. Na testiranju se je dobro odrezal, saj je zasedel pri pisanju tretje mesto, pri branju pa peto mesto na lestvici. Vendar cena, ki je kar 1128 evrov, ni upravičila rezultatov testov. Skorajda 300 evrov cenejši TS-439 Pro II+ je pri pisanju zaostal le za 2 mb/s, pri branju pa je bil za 2 mb/s boljši. Morda je kakšna obrobna funkcionalnost, ki bi jo potrebovali, na voljo le pri TS-495 Pro II, oziroma je pomembno, da ima naša naprava NAS dvojedrni procesor. Vendar visoka cena v primerjavi z enako zmogljivim cenejšim bratom (TS-439 Pro II+) ne opravičuje nakupa. Čeprav gre za zmogljiv izdelek.
NAP TurboNAS TS-459 Pro II
Izdeluje: www.qnap.com
Prodaja: Asbis, www.asbis.si
Cena: 1128 EUR.
Za: Hitrost. Priključki.
Proti: Cena.
Sitecom home storage center
Sitecomov home storage center smo pred nekaj meseci v Monitorju že opisali in v nasprotju z D-Linkovim modelom DNS-320 se ni spremenilo prav dosti. Še vedno gre za napravo Sitecomove serije Smarter Living, ki zgornje stranice svojih izdelkov obleče v kvaziusnje, ki je v resnici plastika. Spletni vmesnik je ostal enak in pohvaliti gre hitrost spletnega vmesnika ter logično razporeditev vseh funkcij v zavihke, kar se izkaže za dosti bolj naravno postavitev kot standardno glavno okno v navezi s stransko vrstico. Funkcij ni veliko, a ima tiste osnovne. Prvi zavihek v nastavitvah postreže s stanjem naprave in dnevniki, ki zapisujejo potek delovanja sistema. Pod drugim zavihkom lahko nastavljamo lastnosti naprave, omrežne nastavitve, polja RAID (podpira 1, 0 in JBOD) in datum ter čas. Tretji zavihek omogoča nastavljanja uporabnikov, ki bodo lahko odstopali do posameznih delov na diskih. Prav tako tu nastavljamo mape, ki jih želimo deliti z uporabniki omrežja. Pri meritvah hitrosti smo dobili približno enake rezultate kot nekaj mesecev nazaj, kar je bilo pričakovati, saj je bila edina nova spremenljivka druga vrsta diskov. V primerjavi s tokratno konkurenco je bil Storage Center pri dnu lestvic. Pri merjenju hitrosti branja je zasedel zadnje mesto, pri pisanju pa predzadnje. Na dnu mu je družbo delal 7 evrov cenejši D-Linkov model DNS-320, ki pa ima nekaj več funkcij in je narejen iz boljše plastike. Tako da če izbirate izključno na podlagi cene in bi radi napravo NAS pod stotimi evri, je D-linkov tekmovalec boljša izbira.
Sitecom home storage center
Izdeluje: www.sitecom.com
Prodaja: Domex, www.domex.si
Cena: 100 EUR.
Za: Cena.
Proti: Počasnost, malo funkcij.
Synology DS411 Slim
Prva naprava znamke Synology je tudi edina, v katero je mogoče vstaviti le 2,5-palčne diske. To se na prvi pogled pozna že na velikosti naprave, ki je že sama po sebi poglavitni razlog za nakup. V primerjavi z drugimi napravami s štirimi diski je Slim za tri četrtine manjši in zavzame manj prostora kot večina tistih izdelkov, ki jim je mogoče vstaviti dva diska. Gre tudi za edino napravo podjetja Synology, ki ima predale za diske na prednji strani in so zlahka dostopni. Spletni vmesnik je enak tistim v drugih napravah te znamke, kar je dobra novica. Tu se je Synology potrudil in spisal spletni vmesnik, ki deluje po načelu namizja. Gre za nekakšen hibrid tistega, kar vidimo v MAC OS X in Oknih. Odpiramo nova okna, jih pomanjšujemo, zapiramo, premikamo ... Domače, skratka. Majhnost naprave oziroma nuja uporabe manjših diskov se pozna tudi pri porabi med mirovanjem, saj si je delil zadnje mesto z Buffalo LinkStation Duom (dva diska). K manjši porabi pripomore tudi odločitev Synologyja, da v svoje naprave NAS vgradi procesorje z arhitekturo ARM, ki so znani po manjši porabi kot Intelove stvaritve. Za razširitev zmogljivosti pa skrbita po en USB 2.0 in eSATA priključek. Tudi pri hitrostih se je odrezal dobro in je bil tako pri pisanju kot pri branju v zgornji polovici lestvice. Synology je s Slimom ponudil odlično malo napravo za vsak dom, ki mora ekonomično razpolagati s prostorom in bi račun za elektriko rad obdržal na minimumu. Ko k temu dodamo prostor za štiri diske in zmerno ceno 264 evrov, je razlogov za nakup vse več.
Synology DS411 Slim
Izdeluje: www.synology.com
Prodaja: Xenon-Forte, www.xenon-forte.si
Cena: 264 EUR.
Za: Majhnost, majhna poraba.
Proti: Slabša hitrost pisanja.
Zlati Monitor
Na tokratnem preizkusu smo se odločili oceniti naprave, ki jih lahko umestimo v dve kategoriji. Naprave v prvi so namenjene uporabi doma, tiste v drugi kategoriji pa so že lahko namenjene majhnim podjetjem. Tako nismo ocenjevali pošasti z več kot štirimi diski in naprav, ki se jih vgradi v omare.
Kot na preizkusu lani tudi tokrat nismo mogli končati le z enim zlatim Monitorjem, zato smo se odločili za dva, in sicer za po enega v obeh kategorijah.
V kategoriji manjših naprav za rabo doma je težko priporočiti kaj drugega kot Netgear ReadyNAS Ultra 2. Sicer gre za napravo z dvema diskoma, ki nima priključka eSATA, a je z ugodno ceno in odličnimi rezultati na testih prepričala. Pri hitrosti branja je dosegla drugo mesto, pri pisanju pa peto. Omeniti velja tudi izdelavo, ki daje občutek trdnosti in preprosto nastavitev s pomočjo priloženega programa RAIDar. Dejstvo, ki dokončno prepriča, pa je skupnost, ki se je napletla okoli spletne strani readynas.com, kjer najdemo lepo bero dodatkov, ki še povečajo zmogljivosti naprave.
Za vse tiste, ki bi doma radi napravo s štirimi diski in varnostjo RAID 5, pa je dobra izbira Synology DS411 Slim, ki s svojo majhnostjo (2,5-palčni diski) in nizko porabo energije lahko prepriča tiste, ki jih bodo omenjene lastnosti zanimale bolj kot najvišje hitrosti.
V drugi kategoriji, kamor spadajo manjša podjetja in tisti redki posamezniki, ki imajo doma radi čim bolj profesionalno opremo, pa naj posežejo po QNAPovem TurboNAS-439 Pro II+. Gre za odličen izdelek z velikansko količino funkcij, plejado priključkov, zmogljivim procesorjem, izhodom za VGA (!), trdnimi pladnji za diske s ključavnicami, LCD zaslončkom in zelo dobrimi hitrostnimi rezultati. Pri meritvah hitrosti branja se je znašel na tretjem mestu, pri pisanju pa na četrtem, s tem da so razlike med prvimi petimi minimalne.
Synology DS211J
V Synologyjev drugi izdelek na testu lahko vstavimo dva diska, ki ju nato ne moremo prosto menjati. Temu je prilagojeno tudi ohišje, ki nima klasičnih pladnjev, temveč celotno napravo odpremo tako, da damo ohišje "na pol". Notri se skrivata mesti za diska, ki ju na ogrodje tudi privijačimo. Ohišje je iz bele plastike, ki na občutek ni cenena in tudi oblikovno je naprava čisto na mestu. Srce naprave je 1,2 GHz procesor arhitekture ARM in 128 MB DDR2 pomnilnika, kar nakazuje razmeroma podhranjeno napravo. Vendar so testi pokazali, da gre za soliden izdelek, saj se je tako pri branju kot pri pisanju uvrstil nekje na sredino lestvice. Spletni vmesnik je enak kot pri vseh izdelkih podjetja Synology in ima standardni nabor funkcij (DNLA, tiskalniški strežnik, BitTorrent ...). Pri priključkih so bili dokaj radodarni, saj ima tri USB 2.0 priključke in gigabinega omrežnega. Zelo dobro se je odrezal pri porabi, saj je zaostal le za Slimom iste znamke in najcenejšim Buffalovim izdelkom. Še en dokaz, da je Synology izbral pravo pot, ko se je odločil v svoje izdelke vgraditi procesorje arhitekture ARM. DS211J je izdelek, ki sodi nekako v zlato sredino, saj je s ceno 187 evrov med cenejšimi napravami in je po meritvah boljši od Sitecomovega Home storage, Buffalovega LinkStationa Pro Duo in D-Linkovih manjših naprav. Tako gre za zmagovalca med poceni napravami NAS, ki pa ga Netgearovi rešitvi (ob višji ceni) kljub temu pustita daleč zadaj.
Synology DS211J
Izdeluje: www.synology.com
Prodaja: Xenon-Forte, www.xenon-forte.si
Cena: 187 EUR.
Za: Solidna hitrost. Cena.
Proti: Diski niso prosto izmenljivi.
Synology DS411J
DS411J ima enak procesor in količino pomnilnika kot prej opisani DS211J. Se pravi, da gre za 1,2 GHz procesor in 128 MB pomnilnika, ki v kombinaciji z možnostjo vstavitve štirih diskov prineseta podobne rezultate. Razlike pri branju in pisanju je za okoli 10 MB, seveda je večja tudi poraba, saj se hitro poznata dva dodatna diska. DS411J ima tako kar dvakrat večjo porabo med mirovanjem. Ta je 30 wattov. Sicer gre za napravo iz bele plastike, ki oblikovno ni presežek, predvsem pa zmoti sistem menjave diskov. Predali za njihovo vstavljanje niso na prednji strni naprave, temveč zadaj. Tudi dostop ni preprost, saj je treba odviti dva (sicer velika) vijaka, da pridemo do pladnjev, ki so postavljeni vodoravno drug nad drugim. Zgornje tri se povleče ven brez težav, nekaj težav pa predstavlja spodnji disk, ki ga je težje dobiti ven. Razlog je v tem, da sta na zadnji stranici dva ventilatorja in ko stranico odpremo, napajalne žice ventilatorjev motijo pri izvleki predala z diskom. Naprava NAS lahko deluje kot tiskalniški strežnik, pozna BitTorrent odjemalec in na embalaži se hvali z možnostjo postavitve strežnika za nadzorne kamere. Synology je zelo skoparil s priključki, saj ima le dva USB 2.0 vhoda in obvezni gigabitni omrežni vmesnik. Kot že rečeno, so bili rezultati pri merjenju hitrosti predvidljivi in podpovprečni, saj je zasedel spodnje dele lestvic. K vtisu ne pomaga niti cena, ki je 300 evrov, a je že Synologyjev Slim cenejša in boljša izbira za naprave s štirimi diski.
Synology DS411J
Izdeluje: www.synology.com
Prodaja: Xenon-Forte, www.xenon-forte.si
Cena: 300 EUR.
Za: Solidne hitrosti glede na specifikacije.
Proti: Cena. Konkurenca ponuja več.
Synology DS411+II
DS441J je ena grših naprav na tokratnem testu, k čemur največ pripomore gumb zlate barve na prednji strani, ki ga spremljata zlata napisa. Tako kot prejšnji Synologyjev izdelek s štirimi diski ima tudi DS411+II malce neroden sistem vstavljanja diskov. Te zopet vstavljamo z zadnje strani in spet napajalne žice ventilatorjev motijo pri vstavljanju spodnjega diska. Kot je očitno v navadi pri tem izdelovalcu, so zopet skoparili s priključki, saj sta le dva USB 2.0 vhoda in en eSATA priključek. Pri procesorju je Synology odstopil od norme in v napravo vgradil 1,8 GHz procesor Atom in kar 1 Gb pomnilnika. Tu se višja takt jedra in količina pomnilnika ujemata z meritvami hitrosti, saj gre za eno hitrejših naprav na testu. DU meter je pri pisanju pokazal 90,6 MB/s. To je zadostovalo za drugo mesto. Pri hitrosti pisanja smo namerili kar 107,6 MB/s, kar je bilo dosti za prvo mesto. Pri merjenju porabe je med naprednejšimi napravami na testu pri dnu, saj ni prestopil meje 40 wattov. Tako se je poraba med mirovanjem ustavila pri 37 wattih, kar je glede na hitrost in količino diskov dober rezultat. Gre za hitro napravo NAS, ki s ceno 625 evrov skorajda prepriča, vendar neposredni konkurent v obliki QNAPovega modela TurboNAS TS-439 Pro II+ za 120 evrov več prinese primerljive hitrosti, več priključkov, hitrejši procesor, možnost priklopa monitorja in lažje vstavljanje diskov. Če bodo pri Synologyju v naslednji inkarnaciji odpravili par omenjenih pomanjkljivosti, se bo DS411+II hitro povzpel na vrh takšnih testov.
Synology DS411+II
Izdeluje: www.synology.com
Prodaja: Xenon-Forte, www.xenon-forte.si
Cena: 625 EUR.
Za: Hitrost. Poraba.
Proti: Vstavljanje diskov. Malo priključkov.
Kako smo preizkušali
Za preizkus smo uporabili računalnik s procesorjem Intel i7 950 3,07 GHz in 12 GB RAM, ki je imel vgrajen 128 GB disk SSD in na katerem je bil naložen operacijski sistem Windows 7 64 bit, Ultimate Edition. Tako kot na prejšnjih testih naprav NAS smo tudi tokrat skušali čim bolj zmanjšati vplive tretjih naprav. Vse izdelke smo prek dva metra dolgega UTP kabla priklopili na računalnik in od tam poganjali merilne programe. Kot je napisano že pri opisih, imajo nekatere naprave že vgrajene diske, tako da ni bilo mogoče vseh naprav testirati z enakim naborom vstavljenih diskov. To velja za vse izdelke znamke Buffalo, ki svoje naprave prodaja z vgrajenimi diski, in Synologyjev Slim, ki sprejme le manjše, 2,5-palčne diske. Preizkušali smo naprave z enim (več o teh v okvirčku), dvema in štirimi diski. Pri tistih z dvema smo merili hitrost pri polju RAID 1 (zrcaljenje/mirror), pri tistih s štirimi diski pa smo preizkušali s poljem RAID 5. Preizkuse branj in pisanj smo izvajali z našim lastnim programom dBench32 (www.monitor.si/dbench) in programom za merjenje hitrosti omrežnih prenosov DU Meter. Poleg hitrosti smo merili tudi porabo električne energije med mirovanjem in takrat, ko so se v napravo in iz nje prenašale datoteke.
Z dBenchem32 smo preizkušali hitrost prenašanja dveh vrst datotek: najprej smo na disk zapisali 1024 MB veliko datoteko, nato pa še več manjših datotek s skupno velikostjo prav tako 1024 MB. Te datoteke smo nato z diska tudi prebrali in celoten postopek ponovili petkrat. Rezultati, napisani v tabeli, so povprečne vrednosti vseh petih ciklov. S programom DU Meter smo merili povprečno hitrost prenosa 2,3 GB velike datoteke pri prenašanju v napravo NAS in nazaj v računalnik. Seveda so bile med meritvami obeh programov razlike, a so lahko posledica enega ali pa kombinacije več dejavnikov. Odstopanja so lahko zaradi razlike v velikosti datoteke, deloma pa tudi zaradi različnih oblik predpomnenja podatkov na strani računalnika, predvsem pa na strani naprav NAS, saj imajo nekateri RAID krmilniki vgrajene posebne module za predpomnenje. Dodatno stvari zapletejo še diski, ki imajo svoje predpomnilnike.