V optiki je prihodnost. Ali res?

V optiki je prihodnost. Ali res?
Objavljeno: 31.1.2017 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Uvodnik | Revija: Februar 2017

Svetovni internet temelji na optiki. Sateliti so predaleč, zato je hrbtenica omrežja narejena iz »ožičenih« povezav, ki danes zmorejo skorajda neomejene hitrosti prenosov. Kako pa je s povezljivostjo na zadnjem kilometru?

rav zadnji kilometer je tisto, kar je v resnici najtežje vzpostaviti, in hkrati tisto, kar nas kot uporabnike najbolj zanima. Položiti nov čezatlantski optični kabel sicer nikakor ni poceni, vendar logistično vendarle precej bolj enostavno kot z optiko prepresti eno samo (vele)mesto. Kopanje ulic nikoli ni bilo poceni, z vsemi administrativnimi zapleti pa lahko postane tudi zelo dolgotrajno.

Ne čudi torej, da smo v začetkih interneta na zadnjem kilometru za dostop interneta do naših domov uporabljali kar tehnologijo, ki smo jo v preteklih desetletjih z muko vzpostavili za potrebe telefonije. Do vsakega stanovanja smo (večinoma po zraku) imeli speljani bakreni žički, prek njiju pa smo z modemom prenašali »piskanje« s hitrostjo 1200, 2400 in nazadnje celo 56.000 b/s. Da, to je 56 kilobitov na sekundo. To je 5 kilobajtov na sekundo. Kilo! Analogno komunikacijo smo nato nadgradili z digitalno in prek ISDN prenašali 64 Kb/s in nato celo dvokanalno, 128 Kb/s. Svetlobno hitro za tiste čase, ko so bile spletne strani preproste, ko so bile že glasbene datoteke MP3 nekje na meji prenosljivosti in ko video datotek skorajda nismo poznali. Da o pretočnem videu, ki ga danes pooseblja Youtube, niti ne govorim.

Nato smo dostop do doma začeli nadgrajevati s tehnologijami, ki so v uporabi če danes. Prek telefonske »žice« (parice) tečejo povezave xDSL, prek kabelskih omrežij, ki so nastala za prenos TV-signala, teče kabelski internet. In, da, od pionirskih časov T-2, ki je nastal na izposojenem (v resnici pa navideznem) kapitalu, imamo marsikje na voljo tudi optične povezave. Tudi zato, ker je pionirskemu duhu T-2 poskušal slediti tudi Telekom in v obstoječe mestne jaške ter novo nastale jarke postavil svojo, konkurenčno optično infrastrukturo.

Vse te tri tehnologije danes omogočajo solidno pokritost z internetom povsod po Sloveniji, nekje bolje, spet drugje malce slabše. Pa vendar se izkaže, da prvi dve tehnologiji (xDSL in kabel) začenjata kazati znake zastaranja, tretja pa je enostavno predraga, da bi jo lahko vpeljali povsod. Izkaže se, da je v resnici veliko lažje kot »kopati« jarke postaviti anteno ali dve.

Se še komu zdi narobe, da je hitrost prenosa prek mobilnega »telefonskega« omrežja petkrat večja od hitrosti prenosa po ožičeni povezavi?

Da, LTE je danes v Sloveniji tako močan, da postaja že skorajda enakovredna alternativa ožičenim povezavam, ki smo jih bili vajeni leta, celo desetletja. Moja domača ožičena povezava xDSL, recimo, omogoča hitrosti do 20/0,8 Mb/s. Da, 800 kb/s, kot sem se na tem mestu že nekajkrat potožil in kar v praksi pomeni, da sem po vsakem izletu pol dneva brez interneta. Pretakanje fotografij, ki sem jih na izletu naredil s telefonom, namreč v popolnosti zaustavi uporabne bite, ki jih sicer namenim internetu. Po drugi strani moj telefon prek LTE po novem komunicira s kar 100/30 Mb/s! 100 megabitov na sekundo! To je hitrost, ki je bila še pred nekaj leti rezervirana le za lokalna ožičena omrežja, a še to v podjetjih! In je hitrost, ki jo danes dosega povprečno brezžično lokalno omrežje wifi. Verjetno ni treba posebej povedati, da sem po novem aplikaciji Google Photos dovolil pretakanje fotografij »v oblak« tudi prek mobilnega omrežja. Tako domače omrežje deluje tudi po izletih …

Res pa je, da so omrežja LTE še vedno količinsko omejena in taka bodo najverjetneje ostala še nekaj časa. Kajti »antena ali dve«, ki sem ju omenil zgoraj, kljub vsemu ne omogočata sočasne in polne povezave do prav vsakega uporabnika, ampak si (frekvenčno) pasovno širino pač delimo. Zato tudi noben mobilni operater ne ponuja neomejenih paketov LTE, še posebej ne takih z usmerjevalnikom, ki bi bili namenjeni povezavi celotnega stanovanja. Vsi so omejeni tako količinsko kot hitrostno (polne hitrosti »do 150 Mb/s« pač ni v ceniku), prav noben operater pa prek take povezave ne omogoča »dvojčka« oz. prenos televizijskega »signala«. Televizija je pač take vrste servis, da pasovno širino zaseda konstantno in ne v hitrih sunkih kot internet po navadi uporabljamo med prenašanjem datotek in brskanjem po spletu.

Vseeno pa je LTE trenutno področje, kamor operaterji še vedno vlagajo, razvoj gre naprej, medtem ko je Telekom na svoje parice že davno pozabil, razvoj optičnega omrežja oz. kopanje jarkov pa je tudi zastalo. Z zanimanjem torej čakam, kaj bo prineslo omrežje 5G. AKOS je »investitorje« že pozval k njegovemu testiranju.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki