Splet brez Googla

Objavljeno: 26.9.2017 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Nasveti | Revija: Oktober 2017

Že res, da je Google de facto sodobni kralj spleta, a je daleč od dobrega vladarja. K sreči so na voljo alternativne rešitve in orodja.

Družba Alphabet s svojo blagovno znamko Google danes praktično obvladuje splet in še marsikaj drugega. Storitve, kot so spletni iskalnik Google, poštni predal Gmail, pisarniški paket Docs Zemljevidi, brskalnik Chrome, spletišče YouTube in operacijska sistema ChromeOS in Android – laiku se zdi, da se ameriškemu velikanu pravzaprav ne more izogniti. Ali, še huje, da bi bili izgubljeni brez njega, saj večino omenjenih rešitev odlikujeta enostavna raba in tesna integracija z napravami in spletnimi brskalniki.

Letošnja visoka kazen s strani Evropske unije dokazuje, da je ena največjih korporacij na svetu zapletena tudi v nečedne posle – tako do uporabnikov kot konkurentov – in da še zdaleč ni idealna. Googlova spletna premoč na nekaterih področjih dobesedno zasenči številne druge zelo kakovostne rešitve manjših podjetij. Prav zato smo se v tokratnih nasvetih odločili predstaviti alternativo najbolj priljubljenim Googlovim izdelkom in storitvam. Če smo vztrajni, se lahko Googlu tudi v praksi povsem izognemo.

Iskalnik Google Search

Javna skrivnost je, da Google popisuje vsa naša spletna iskanja in jih obdeluje ter nam nato na njihovi podlagi postreže s prilagojenimi oglasnimi vsebinami. S tem, ko podjetje o nas zgradi profil in nas predalčka ter z oglasi usmerja po svojih vzorcih, tudi vdira v našo zasebnost. Letošnja kazen Evropske komisije, težka skoraj poltretjo milijardo evrov, ki je spletnega velikana doletela zaradi nepravičnega favoriziranja storitve Google Shopping pred drugimi primerjalniki cen in ponudbe, je za marsikaterega konkurenta prišla prepozno. Sodišča so o njej sodila kar 7 za internet neskončno dolgih let. Seveda to še zdaleč ni osamljen primer, kjer Googlov iskalnik prireja rezultate iskanja. Glede na pretekla iskanja iskalnik vsakemu uporabniku, ki ga prepozna, vklopi njemu lasten filter. Prav tako nižje med zadetke uvršča strani s piratsko vsebino, pa tiste s sovražnim govorom, terorizmom ali rasizmom. Če je slednje za večino uporabnikov povsem sprejemljivo, je to, da iskalnik daje prednost novejšim vsebinam, že manj pošteno, saj strani, ki ne posodabljajo svoje vsebine redno, ne glede na to, kako relevantne so, drsijo po lestvici zadetkov navzdol.

Google je danes nedvomno najpogosteje uporabljan iskalnik. Najbližji zasledovalec je Microsoftov Bing (www.bing.com), ki zadnje čase pridobiva na priljubljenosti, a ima kljub temu na svetovni ravni le 9-odstotni tržni delež, precej višjega pa v angleško govorečih državah. V Veliki Britaniji ga uporablja več kot četrtina spletnih uporabnikov, v ZDA pa kar tretjina. Če bi radi sami preverili razlike med zadetki, ki jih za isti iskalni pojem prikažeta iskalnika, to lahko enostavno in pregledno storite na spletni strani Bing vs Google (bvsg.org). Žal se je tudi brskalnik Bing nalezel nekaj nečednih praks Googla, saj ga prav tako zanima naša zasebnost, zato velja omeniti še drugo alternativo, o kateri smo na teh straneh že pisali. Iskalnik DuckDuckGo (www.duckduckgo.com) se iz leta v leto izboljšuje, njegove odlike pa so v tem, da ne shranjuje naših osebnih podatkov, nam ne sledi ali prikazuje osebno prilagojenih oglasov. Kakovost zadetkov je zvečine zelo dobra, saj jih črpa iz več kot 400 različnih virov. Na podstrani www.duckduckgo.com/bang pa lahko sprožimo kar 9250 različnih ukazov za bolj specifična iskanja po spletnih mestih, ki jih uporabniki pogosteje obiskujejo, kot so Amazon, BBC, eBay, Facebook in druga.

Storitvi Google Docs in Google Drive

Kombinacija storitev Google Docs in Drive predstavlja posrečeni storitvi spletnega pisarniškega paketa in spletne hrambe podatkov. A tudi v tem primeru enostavnost in zastonjkarstvo plačamo s svojimi podatki. Alphabet namreč v pogojih rabe navaja, da ima ob nalaganju, pošiljanju, prejemanju in hrambi podatkov v njegovih storitvah pravico do uporabe, hrambe, spreminjanja, reproduciranja, komuniciranja in celo javne objave teh vsebin. Če bi uporabniki te pogoje dejansko kdaj prebrali, bi se le stežka strinjali z njimi, sploh v delu, kjer je navedeno, da lahko podjetje omenjene podatke uporablja tudi po tem, ko je uporabnik že opustil rabo njegove storitve. Strašljivo.

K sreči so na voljo alternative. Ena takih je Microsoft OneDrive, ki je že nameščen v operacijskem sistemu Windows 10 in je najbližja brezplačna alternativa storitvi Google Drive. Uporabnik sicer brezplačno dobi zgolj 5 GB prostora za hrambo dokumentov, a obenem tudi dostop do odličnih spletnih različic programov iz zbirke Office Online. V njej so zajete aplikacije Word, Excel, PowerPoint in OneNote. Druga možnost je uporaba brezplačne spletne pisarne Zoho Docs (www.zoho.eu/docs), ki je zelo podobna Microsoftovi, a je bistveno radodarnejša s prostorom za hrambo podatkov, uporabnik prejme kar 5 gigabajtov.

Vohljaški Gmail

E-poštna storitev Gmail že od same splavitve velja za kontroverzno, saj Google ne skriva, da skenira vsa e-poštna sporočila uporabnikov in z »ugotovitvami« njihovih preferenc poskrbi za boljšo in bolj osebno prilagojeno ter, seveda, z oglasi podprto uporabniško izkušnjo. Če prejmemo (in preberemo) veliko e-pošte v povezavi z avtomobili, nas bo spletni velikan zasipal z oglasi za nova in rabljena vozila. Google tudi ve, katera sporočila imamo rajši. Na podlagi neprebranih in takoj izbrisanih sporočil ter sporočil med nezaželeno pošto pač ne bo gradil našega oglaševalskega profila. Storitev Gmail si prostor za hrambo podatkov, tega je v brezplačni različici 15 GB, deli s storitvama Drive in Docs, zato morajo zahtevnejši uporabniki poseči po razmeroma ugodnih doplačilih.

Najočitnejša alternativa po zatonu preteklih konkurentov Yahoo!Mail in Hotmail zopet prihaja s strani Microsofta in sliši na ime Outlook.com. Ponuja solidno e-poštno izkušnjo, ki jo še nadgradita dostop do pisarniške zbirke Office in storitve SkyDrive. Če tehnološkim gigantom neradi zaupamo, si lahko e-poštni predal ustvarimo pri ponudniku GMX (www.gmx.com/mail), ki ponuja dimenzijsko neomejen (!) e-poštni predal z zelo zmogljivim filtrom nezaželene pošte, protivirusno zaščito, koledarjem in možnostjo uvoza pošte z drugih e-poštnih storitev. Piko na i postavijo še možnost pošiljanja priponk do velikosti 50 MB in brezplačni mobilni aplikaciji za platfomi Android in iOS. Za storitvijo GMX je namreč največji svetovni ponudnik spletnega gostovanja, podjetje 1&1 Internet, zato je strah pred tem, da bi storitev izginila praktično čez noč, odveč.

Če si želite res zasebnega poštnega predala, bo treba seči v denarnico. Ponudnik Kolab (www.kolabnow.com) ima precej prepričljivo zbirko storitev, tudi e-pošto, koledar, imenik, oblačno hrambo itd. Podatki so shranjeni v strežnikih v Švici, kjer imajo ene najzahtevnejših zakonov o varovanja zasebnosti. Preden pa se naročite na paket storitev, ki stane slabe štiri evre na mesec, se lahko o njihovi kakovosti prepričate med 30-dnevnim brezplačnim preizkusnim obdobjem.

Video spletne dveri YouTube

Na spletnem mestu YouTube so dobesedno doma video vsebine, na tone jih je in vsak dan več. Pravzaprav Google poroča, da uporabniki vsako minuto naložijo na video dveri dobrih 500 ur dodatnih video vsebin. Med njimi so seveda tudi žaljive, ekstremistične ali kako drugače neprimerne vsebine, ki jih Google sicer odstrani, a to navadno traja dlje časa (odvisno od števila prijav). Podobno kot velja za družabna omrežja tudi YouTube preplavljajo t. i. spletni troli, kar je posebej opazno v komentarjih najrazličnejših video posnetkov. Troli ustrahujejo, žalijo in napadajo druge uporabnike in tako krnijo uporabniško izkušnjo. Tudi reklamni oglasi, ki se predvajajo po YouTubu, so lahko še kako nadležni, posebej tisti, ki jih uporabnik ne more preprosto odstraniti oziroma preskočiti, in tisti, ki ga motijo neposredno med predvajanjem video vsebine.

Najbližji tekmec dverim YouTube je spletno mesto Vimeo (www.vimeo.com). Na njem seveda ni več milijard video posnetkov, se pa zato odlikuje z velikim številom visokokakovostnih videov, tudi z deli profesionalnih filmskih studiev in videografov. Vimeo, denimo, poleg promocije priljubljenih video posnetkov na svoji strani uvrsti med predloge tudi ročno izbrane kakovostne posnetke. Tudi po zaslugi tega se zdi, da ima spletno mesto bolj izbrano občinstvo kot YouTube, kar se hitro opazi tudi med komentarji, kjer je raven komuniciranja med uporabniki znatno višja,, prispevki prijaznejši, bolj zreli in konstruktivni. Dodatna odlika spletnega mesta je, da ne posnema oglaševalske prakse tekmeca, na Vimeu vas pred ogledom izbranega video posnetka ne bodo zmotili »vsiljeni« oglasni posnetki. Vimeo pač oglasov ne pozna, saj denar za delovanje dveri služi z opcijskimi plačanimi naročninami. Tudi če se spletnemu mestu YouTube ne želite ali ne morete povsem odpovedati, vam priporočamo, da obiščete tudi Vimeo in mu daste priložnost.

Skoraj vsemogočni Zemljevid

Nobenega dvoma ni, da je Googlovo orodje Zemljevid eno najboljših na trgu, saj uporabnikom omogoča zelo natančno govorno navigacijo in pozna prometne zastoje (praktično v skoraj realnem času), ki lahko uporabniku prihranijo veliko časa. Toda, ste se kdaj vprašali, kako ta storitev pozna dejanske razmere na cestah? Preprosto zato, ker Google spremlja lokacijo vsakega uporabnika storitve (pa tudi lokacijo drugih uporabnikov sistema Android) – ob zaznanem znižanju hitrosti ali celo zaustavitvi pa precej natančno predpostavi, da gre za zastoj, posebej, če ji takšne podatke daje večje število naprav. S ten seveda uporabniki tudi pridobimo kakovostne prometne informacije, a vohunske sposobnosti Googla so zares impresivne. Na Časovnici (www.google.com/maps/timeline?authuser=0&pb) si namreč lahko na časovni osi nazorno ogledamo, kje smo bili in kdaj. Strašljivo, kajne? Pa tudi uporabno, če želimo ugotoviti, kdaj smo obiskali posamezno lokacijo. Domnevno so ti podatki vidni samo posameznemu uporabniku (in Googlu), a danes to verjame le malokdo. Dobro je vedeti, da funkcija Časovnice sicer omogoča začasno zaustavitev sledenja lokaciji, kar nam utegne priti prav, ko se ne želimo počutiti zasledovane.

Kaj uporabljati namesto Google Zemljevida? Vrhunska alternativa je storitev Here WeGo (wego.here.com), ki je na voljo tako v spletni različici kot v mobilnih aplikacijah za platformi Android in iOS. Poleg tega uporabniku prikazuje informacije o zanimivih mestih in lokacijah (te črpa iz Wikipedie), nočitvenih možnostih (v navezi z Booking.com) ter restavracijah (iz Bookatable.com). Seveda ne manjka podrobna glasovna navigacija, a najpomembneje je, da navigacijska storitev ne vohuni vsak trenutek za uporabnikom.

Zelo posrečena alternativa je tudi OpenStreetMap (www.openstreetmap.org), ki temelji na stalno posodabljanih zemljevidih, za katere skrbi skupnost uporabnikov – ti so zelo natančni in ažurni, marsikje celo bolj kot Googlov Zemljevid. Zemljevide OpenStreetMap uporabljajo številne druge storitve in aplikacije, npr. OsmAnd for Android, ki uporabniku omogoča ogled zemljevidov z mobilno povezavo ali brez nje in enostavno navigiranje do izbranega cilja.

Arogantni Android

Googlova prevlada je daleč najočitnejša v svetu mobilnih naprav, kjer zeleni robotek po imenu Android osvaja vse po vrsti in je nameščen na okoli 90 odstotkov vseh pametnih telefonov. Čeprav lahko izdelovalci mobilnike in tablice opremijo s svojimi aplikacijami in t. i. preoblekami, strojni opremi še vedno ukazuje omenjeni Android. A Googlov mobilni operacijski sistem in njegova prevlada sta se po zaslugi praks, s katerimi podjetje omejuje konkurente, spet znašla na zatožni klopi, tožeča stran pa je nihče drug kot Evropska komisija. Operacijski sistem Android namreč tako kot vse druge Googlove »stvaritve« dejavno zbira cel kup podatkov o uporabniku, njegovih navadah, napravi itd. Googlova prevlada je škodljiva še z drugega vidika – hiter razvoj novih različic pomeni, da vedno več naprav uporablja starejše različice operacijskega sistema, ki jih podjetje ne posodablja več in so zato velika potencialna nevarnost za uporabnika. Skoraj tretjina mobilnih naprav namreč še vedno uporablja Android 6.0 (Marshmallow, izdan leta 2015) in 5.x (Lollipop iz leta 2014). Danes je na trgu že Android 8.0, sedmico pa uporablja komaj kaj več kot desetina mobilnih naprav. Takšna fragmentacija povzroča tudi težave uporabnikom, saj nekaterih novejših aplikacij že ni več mogoče poganjati na starejših napravah.

A res dobrih alternativ v svetu mobilnih naprav ni. Očitna izbira so mobilni telefoni iPhone in tablice iPad, a Applove naprave so drage, marsikdo pa tudi ne bo navdušen nad ujetostjo v iOS in Applov ekosistem dragih dodatkov, aplikacij in vsebin. Telefonov z operacijskim sistemom Windows Phone in Windows 10 Mobile je v obtoku razmeroma malo na konkurenco in zanimivo bo videti, kako dolgo bo Microsoft še vztrajal pri njihovi pripravi. Brez resnih tehnoloških partnerjev (beri: velikih imen med izdelovalci mobilnih naprav) bo težko. Redke ptice so tudi modeli mobilnih telefonov z operacijskima sistemoma Firefox OS ali Tizen.

Chrome

Brskalnik Chrome, ki smo ga v preteklosti večkrat pohvalili, z vsako novo posodobitvijo postaja bolj »zatečen«. Zadnje različice zopet porabljajo velike količine pomnilnika, če ima uporabnik odprtih več zavihkov, in lahko znatno upočasnijo delovanje računalnika. Microsoft pa rad kaže s prstom na tekmeca še v eni kategoriji – da ta porabi znatno več energije kot njegov spletni brskalnik Edge. Posledično je tudi avtonomija mobilnih naprav, na katerih uporabniki poganjajo brskalnik Chrome, nekaj manjša. To, da prek brskalnika Chrome Google zelo učinkovito »vohuni« za uporabniki, pa verjetno zdaj že vsi vemo.

K sreči je konkurenca v svetu spletnih brskalnikov zelo zdrava in je izbire dovolj. Kdor bi rad zmogljiv brskalnik, ki ga ne pesti izdelovalčeva radovednost, naj namesti brskalnik Firefox (www.getfirefox.com). Prednost »ognjene lisice« je vsekakor izjemna izbira dodatkov in razširitev, ki so na voljo za praktično vse, kar nam srce poželi, na voljo pa je tako v 32- kot 64-bitni različici. Odlična alternativa je tudi brskalnik Opera (www.opera.com), ki uporablja enak pogon za prikaz spletnih strani kot Chrome, posledično pa podpira tudi iste razširitve, kar v praksi pomeni, da bo prehod na brskalnik Opera najmanj boleč za uporabnika. Uporabnikom, ki bi radi preizkusili kaj novega, svetujemo, naj kakšno urico namenijo brskalniku Vivaldi (www.vivaldi.com). Za njim je s svojo ekipo razvijalcev nekdanji direktor družbe Opera, rezultat pa je zelo prilagodljiv brskalnik, ki podpira tudi razširitve brskalnika Chrome, sicer pa obvlada še marsikaj drugega, npr. enostavno ustvarjanje zapiskov, barvno urejeno zgodovino brskanja, uporabo mišjih gest in bližnjic s tipkovnice itd.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki