Objavljeno: 26.2.2007 19:25 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Marec 2007

Slovenska Vista

V januarski številki smo si ogledali Visto v angleščini, tokrat je na vrsti že slovenska. V Microsoftu so nam namreč omogočili, da dober mesec pred uradnim marčnim izidom preizkusimo slovensko Visto.

Ogled novega operacijskega sistema navadno začnemo z namestitvijo, a jo bomo tokrat preskočili. Ko smo slovensko Visto preizkušali, namreč še ni bila tako daleč, da bi jo dobili na namestitvenem devedeju, temveč smo morali v slovensko podružnico Microsofta odnesti računalnik, v katerega so nam jo namestili. A če lahko sklepamo po namestitvi izvirne različice, bo tudi namestitev slovenske hitra in enostavna. Sicer pa bo verjetno večina uporabnikov slovensko Visto dobila že nameščeno v računalnik, tako da se bo lahko po nekaj uvodnih formalnostih kar takoj lotila dela.

Dobrodošlica v slovenski Visti

V Microsoftu pravijo, da so z Visto Okna pravzaprav prvič zares slovenska, kajti dosedanje slovenske različice so bile vedno le jezikovne nadgradnje, slovenska Vista pa je samostojen operacijski sistem. Kakorkoli že, preizkušali smo Visto Ultimate, v slovenščini pa bodo na voljo tudi druge različice (Home, Premium, Business ...).

Brskali smo torej po Visti, preizkušali to in ono in bili na splošno zelo zadovoljni. V Microsoftu imajo s prevajanjem Oken dovolj izkušenj, zato kakih zaskrbljujočih pomanjkljivosti niti nismo pričakovali, niti nismo našli. Nekateri prevodi so še vedno okorni, a marsikdaj tudi zaradi tehničnih omejitev, na primer prostora na menujih. Središče za dostopnost, recimo, uporabniku, ki ne ve, da se v njem skrivajo orodja za lažjo rabo računalnika, ne pove dosti. Tudi "optimiranje za slepoto" ali "optimiranje vizualnega zaslona", ko smo že ravno tu, bi se dalo lepše prevesti.

Slovenska Vista v spletu

Če bi radi videli, kako bo videti novi Microsoftov operacijski sistem v slovenščini, obiščite spletno stran www.vista.si, na kateri si lahko ogledate zanimiv spletni prikaz slovenske Viste in izveste še marsikaj koristnega.

Med manj posrečenimi prevodi je vsaj še "vhod" (input), to so nastavitve za tipkovnico in miško. Večinoma so to, s tu in tam kakšno pravopisno napako vred, k sreči le lepotne napake, ki jih večina še opazila ne bo, tistih, ki jih morda bodo, pa ne bodo pretirano motile.

Preveden je tudi Media Center.

A odkrili smo tudi eno, ki bi ji težko rekli lepotna. V nastavitvah za varčno delovanje prenosnika so namreč hibernate prevedli kot mirovanje, sleep pa prav tako. In tako lahko izbiramo med dvema mirovanjema, ne da bi vedeli, kaj bomo s katerim dosegli. Ker smo microsoftovce na napako opozorili, je v slovenski Visti, ki bo prišla v trgovine, najverjetneje ne bo več. Je pa seveda tudi res, da se v nepreglednih globočinah operacijskega sistema prav gotovo skriva še kakšna.

Operacijski sistem je dovolj temeljito preveden, da na angleške "ostanke" naletimo šele, ko se zarijemo globlje v njegovo drobovje. Pa še tu smo verjetno naleteli tudi na nekatere stvari, ki bodo v končni različici prevedene. Ko smo na primer na prenosnem računalniku hoteli pognati ocenjevanje zmogljivosti računalnika, nas je program v angleščini opozoril, da moramo prenosnik priključiti v električno omrežje.

Prevedeni niso tudi nekateri priloženi programi, predvsem nekatera skrbniška in sistemska orodja. Pri tem velja omeniti, da tisti, ki so jim taka orodja namenjena, najraje vidijo, da sploh niso prevedena, saj se tako laže znajdejo, drugi pa tu tako ali tako nimajo kaj iskati.

V Visto je "vgrajen" priročnik za rabo računalnika.

Po pričakovanjih ne deluje prepoznavanje govora, in to niti v angleščini, ker ni priložen ustrezen program. Z angleškim jezikovnim paketom ga je mogoče namestiti naknadno. Od Pripovedovalca, programa, ki bere napisano besedilo, je prevedeno samo ime. Slovenščine ni niti med jeziki, ki jih lahko uporabimo v orodju za prepoznavanje rokopisa. Vsi ti programi seveda zahtevajo korenitejše spremembe, ne samo prevedenega uporabniškega vmesnika, in vprašanje je, kdaj jih bomo dočakali v slovenščini.

Drugače pa je prevedeno v glavnem vse, tudi različni dodatni programi, ki v Windows XP še niso bili poslovenjeni. Vse tiste, ki imajo računalnik v dnevni sobi priključen na televizor, bo na primer razveselilo, da je preveden Media Center. Prevedene so tudi vse priložene igre, pri čemer kot zanimivost omenimo le to, da so pri nekaterih prevedeni tudi naslovi, na primer Minolovec in Pasjansa, pri nekaterih, na primer Chess Titans in Purble Place, pa ne. To na sploh velja za vse programe. Okenski Explorer je na primer postal Raziskovalec, Mail je Pošta, predvajalnik pa je ostal Media Player in spletni brskalnik Explorer.

Cene slovenskih različic Viste bodo načeloma enake kot cene angleških, cenovno ugodnejša nadgradnja z angleške pa ne bo mogoča, ker je, kot pravijo v Microsoftu, slovenska Vista samostojen operacijski sistem, ne le jezikovna nadgradnja angleškega. Izjema je Vista Ultimate, pri kateri je v ceno že všteta tudi nadgradnja na vse razpoložljive jezikovne različice.

Mirovanje, mirovanje, le katero bi bilo pravo?

Računalniški važiči se bodo nad slovensko Visto, tako kot na vsemi slovenskimi različicami programov, verjetno zmrdovali in iskali dlako v jajcu (na primer kak program, ki s slovensko Visto ne bo znal tako dobro sodelovati kot z izvirno), večina uporabnikov, bodisi pisarniških bodisi domačih, pa bo s slovensko Visto povsem zadovoljna. Še posebej, ko se jim bo kje zataknilo, saj bodo lahko rešitev iz težav poiskali v obsežni vgrajeni "pomoči", seveda v slovenščini.

Windows Vista v slovenščini

Kaj: Operacijski sistem Windows Vista v slovenščini.

Izdeluje: Microsoft, www.microsoft.com/slovenija/.

Cena: Odvisna od posamezne različice in načina nakupa, načeloma enaka kot pri Visti v angleščini.

Za: Za vse, ki v računalniški angleščini niso doma, je raba operacijskega sistema v slovenščini enostavnejša.

Proti: Vsa orodja niso prevedena, nekaj manjših napak in okornih prevodov, ni mogoča cenejša nadgradnja z angleških različic (razen z Viste Ultimate).

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Severna Koreja s kriptovalutami in lažnimi zaposlenimi nakradla milijarde

    Za razliko od praktično vseh ostalih držav se Severna Koreja v veliki meri zanaša na internetni kriminal in kriptoprevare za financiranje delovanja države in izogibanje sankcijam. Tudi eden večjih letošnjih vdorov, ko so neznanci z borze Bybit ukradli za poldrugo milijardo dolarjev kriptovalute ether, je bil plod Severne Koreje.

    Objavljeno: 27.10.2025 07:00
  • Popolnoma drugačno električno kolo

    Rivianovo hčerinsko podjetje Also, specializirano za mikromobilnost, je predstavilo inovativno električno kolo TM-B (Transcendent Mobility - Bike), ki obljublja povsem novo izkušnjo vožnje. 

    Objavljeno: 23.10.2025 16:00
  • V Londonu vam bodo verjetno ukradli telefon

    Samo v lanskem letu so v Londonu ukradli 80.000 pametnih telefonov, kar je v milijonski metropoli sicer malo, a vseeno precej več kot v drugih podobno velikih mestih v Evropi. In približno tretjino več kot leto pred tem. Trend je torej zaskrbljujoč.

    Objavljeno: 23.10.2025 05:00
  • V ZDA bodo retroaktivno prepovedali DJI-jeve letalnike

    Ameriška Zvezna komisija za telekomunikacija (FCC) je sprejela sila nenavadno odločitev in za nazaj prepovedala uporabo naprav, ki jih je že odobrila in sprostila njihov uvoz v ZDA. Odločitev, da to smejo storiti, so sprejeli s tremi glasovi za in nobenim proti. Uperjena je proti kitajskemu proizvajalcu letalnikov DJI.

    Objavljeno: 3.11.2025 07:00
  • SD-kartica na dnu Atlantika preživela implozijo Titana

    Raziskovalci so na dnu Atlantskega ocena v bližini razbitine Titanika našli SanDiskovo spominsko kartico SD, s katere so lahko sneli 12 fotografij in devet videoposnetkov. Kartica je tja potonila pred dvema letoma, ko je implodirala podmornica Titan, s katero je podjetje OceanGate želelo obiskati razbitine slavnega parnika.

    Objavljeno: 22.10.2025 05:00
  • Tri četrtine vseh satelitov je Starlinkovih!

    S precej manj pozornosti javnosti, kot bi si tako pomembne spremembe zaslužile, v Zemljino orbito izstreljujemo satelite hitreje kot kdajkoli doslej. Prednjačijo ponudniki satelitskega dostopa do interneta, med katerimi je najhitrejši Starlink. Ta je 19. oktobra z raketo Falcon 19 v vesolje poslal še 28 satelitov, s čimer je presegel magično mejo 10.000.

    Objavljeno: 22.10.2025 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji