Pro et contra – sankcije, da ali ne?

Je kitajski razvoj res smiselno na vsak način zavreti, kot se trudijo/-mo na Zahodu?

Razvoj je koristen za vse

Boris Šavc

V zadnjem desetletju je Kitajska postala ena izmed vodilnih tehnoloških sil na svetu. Njena tehnološka prevlada je prinesla številne prednosti, ne samo za Kitajsko, ampak tudi za preostali svet. Kitajska je postala tako močna, da vzbuja strah in trepet v zahodnem svetu, a zaradi (večkrat) pretiranih skrbi pozabljamo, da je razvoj Daljnega vzhoda omogočil lagodno tehnološko življenje tudi preostanku sveta.

Kitajska je dom številnim tehnološkim podjetjem, ki so vodilna na svojih področjih. Podjetja, kot so Huawei, Tencent in Alibaba, so postavila nove standarde in prinesla inovacije, ki so koristile potrošnikom po vsem svetu. Te niso omejene le na mobilne telefone ali računalniške programe, temveč segajo v vse sfere življenja, od zdravstva do prevoza in izobraževanja. Zaradi množične proizvodnje in konkurenčnih cen so kitajska podjetja omogočila, da so visokokakovostni tehnološki izdelki dostopni širšemu krogu ljudi po vsem svetu. Tehnološke rešitve, ki so bile nekoč dosegljive le eliti, so se lahko razširile v vsak kotiček sveta, kar je izboljšalo kakovost življenja mnogih.

Kitajska tehnološka prevlada spodbuja konkurenco na globalni ravni, kar pomeni, da podjetja iz drugih držav nenehno iščejo načine, kako izboljšati svoje izdelke in storitve. Ta konkurenčni duh poganja inovacije in zagotavlja, da so potrošnikom po vsem svetu na voljo najboljši mogoči izdelki in storitve. Poleg tega Kitajska vlaga ogromne vsote denarja v raziskave in razvoj. To pomeni več inovacij, več patentov in več tehnoloških prebojev. Te naložbe se ne kažejo le v izdelkih, ki jih uporabljamo vsak dan, temveč tudi v znanstvenih odkritjih, ki lahko koristijo celotnemu svetu.

Kitajska tehnološka prevlada je prinesla tudi večje sodelovanje z drugimi državami na področju tehnologije. To je privedlo do številnih skupnih projektov, ki so koristili globalni skupnosti. Z združevanjem znanja in virov lahko države skupaj rešujejo globalne izzive, kot so podnebne spremembe, bolezni in pomanjkanje virov. Tehnološki sektor je eno izmed glavnih gonil gospodarske rasti na Kitajskem. To je privedlo do večje zaposlenosti, višjega BDP in boljše kakovosti življenja za mnoge Kitajce. Ta gospodarska rast pa je imela pozitiven vpliv tudi na svetovno gospodarstvo, saj je spodbudila trgovino, naložbe in sodelovanje med državami.

Pomisleki o tehnološki prevladi katerekoli države so seveda vedno na mestu. Vseeno pa lahko rečemo, da je kitajska tehnološka prevlada prinesla številne koristi za preostali svet – od inovacij do globalne konkurence. Kitajska je postavila nov standard za to, kaj pomeni biti tehnološka velesila v 21. stoletju.

Pravila so pomembna!

Matej Šmid

Strinjam se, razvoj kateregakoli dela sveta je koristen tudi za svet kot celoto, vendar mora biti podrejen skupnim dogovorom in pravilom. In kitajska podjetja se teh marsikdaj ne držijo.

Res, sliši se že nekoliko paranoično, ko beremo o tem, kaj vse slabega imajo oblasti v ZDA povedati o Kitajski. Menda ne spoštujejo intelektualne lastnine, visoko tehnologijo preprodajajo »zlobnim« državam in jo namenjajo svojim vojaškim silam (da, to je res »čudno« …), da o tem, da nad vsem skupaj bdi grda komunistična partija, niti ne govorim. Še bolj nenavadno je, da so sankcij, ki so jih zaradi tega uvedli, deležna le nekatera podjetja, še manj pa je takih, ki so jih deležna na vso moč. Toda to je pač politika. Ostanimo pri dejstvih.

Dejstvo je, da svet temelji na znanju človeštva kot celote, vendar je to varovano z zaščitnimi patenti, tako smo se vsaj nekoč dogovorili. Kar nekako smo se že navadili, da »iz Kitajske« prihajajo najrazličnejši ponaredki, tudi visokotehnološki, vendar se ne bi smeli. To, da je Kitajska danes de facto tovarna za ves svet, še ne pomeni, da si sme iz teh tovarn postreči z vsem znanjem, ki so ga vanje v vsem tem času vložila (predvsem) zahodna podjetja. Dober nasprotni primer je, denimo, tajvansko podjetje TSMC, ki v istih tovarnah izdeluje visokotehnološke izdelke (procesorje) največjih konkurentov (denimo Apple in Samsung), pa se znanje enih ne pretaka k drugim, kajti lastništvo znanja je sveto.

Kot tudi lastništvo informacij – spomnimo se, da Zahod Kitajsko in kitajska podjetja obtožuje tudi vohunjenja, ki naj bi bilo mogoče s kitajsko omrežno opremo, predvsem podjetja Huawei. Dokazov sicer nismo videli, toda teoretično je vohunjenje s strojno opremo, ki je v jedru telekomunikacijskih operaterjev, seveda mogoče. Kar najbolje vedo v ZDA, kjer so v omrežne usmerjevalnike Cisco nameščali stranska vrata in s tem imeli dostop do podatkov, ki tečejo prek njih. Vsaj tako nam je pred leti zagotovil in bolj ali manj dokazal Edward Snowden.

Pa vendar, ali smo s tem, da s(m)o se odločili neuporabiti visokozmogljive naprave 5G podjetja Huawei in da so na tržišču skorajda le še samo Samsungovi in Applovi telefoni, zares kaj pridobili? Dvomim. Kitajsko tehnološko prevlado s(m)o le nekoliko zavrli. Spomnimo se, da smo tudi za motocikle Honda in Kawasaki nekoč trdili, da so le »kopija beemvejev«, in da so bili tudi korejski avtomobili in tranzistorji LG (Lucky Goldstar!) nekoč pojem za »kopije«. Danes niso več.