Objavljeno: 25.11.2008 | Avtor: Mitja Mali | Monitor November 2008

Ogled in snemanje programov IPTV na računalniku, drugič

V Monitorju smo v preteklosti že pisali, kako predvajati televizijo IPTV na zaslonu računalnika brez uporabe naprave STB ali tv kartice (Monitor, julij 2006).

Naj vam osvežimo spomin: za ogled potrebujete naročnino na storitev IPTV pri vašem ponudniku. Strojna namestitev (povečini) zahteva dodatno omrežno kartico (strošek okvirno 10 evrov), ki jo povežete z ustreznim omrežnim priključkom na vašem stikalu oz. modemu ponudnika internetnih storitev, obvezno mimo domačega (brezžičnega) usmerjevalnika. Če imate to srečo, da IPTV spremljate prek optičnega priključka ponudnika T-2, lahko uporabite kar obstoječo omrežno kartico v računalniku, saj zadostuje ena (še vedno neposredna!) povezava z optičnim stikalom.

Programski del obsega brezplačen predvajalnik VLC (povprašajte Google) in ustrezen seznam programov, ki smo ju za vas pripravili tule:

www.monitor.si/siol_spisek

www.monitor.si/T2_spisek

Z malo sreče bi se po odprtju seznama morala prikazati slika izbranega programa: če se ne, predlagamo, da pomoč pri nastavitvah poiščete v že omenjeni številki revije, kjer smo o tem obširneje pisali (oz. v spletu: www.monitor.si/clanek/internetna-televizija-na-racunalniku).

Zgolj prikazovanje programov ni vse, kar zmore VLC. Med dodatne zmožnosti štejemo posredovanje televizijskega programa na več načinov. Poleg prikazovanja slike na zaslonu (torej običajno gledanje) VLC omogoča tudi brezizgubno snemanje televizijskih programov na disk. To storimo tako, da v oknu z možnostmi za odprtje datoteke (File - open file) odkljukamo možnost "Stream/save" in pri nastavitvah te zmožnosti odkljukamo "File" in "Dump raw input". Zatem določimo ciljno datoteko, kamor se bo zapisal signal v točno taki obliki, kot nam ga posreduje ponudnik IPTV. Potrdimo in snemanje izbranega programa (ob pomoči predvajalnega seznama) se lahko začne.

IPTV prek interneta - kjerkoli

Zanimiva je zmožnost posredovanja ("relay") izbranega tv programa v internet. S tem naš računalnik postane nekakšen video strežnik, na katerega se lahko povežemo kjerkoli na svetu, kjer imamo na voljo (dovolj zmogljivo) "pipo" v internet.

Signal IPTV v osnovi ni namenjen (širši) distribuciji prek internetnega omrežja. Sistem delovanja "multicast", ki ga uporabljajo vsi naši ponudniki, je namreč prilagojen za predvajanje na točno določenem internetnem priključku. Pa vendarle, ob pomoči VLC lahko signal "ujamemo" in ga "oddamo" v internet v obliki, ki je primerna za predvajanje kjerkoli na svetu.

Sam postopek je nekoliko bolj obsežen. V programu VLC najprej vklopimo spletni strežnik, ki omogoči nadzor nad predvajalnim seznamom prek interneta in s katerim lahko preklapljamo med programi. To storimo v nastavitvah VLC (Settings - Preferences), kjer najprej izberemo "interfaces" in nato še "main interfaces". Tam poiščemo in odkljukamo možnost "HTTP interface for remote access". Potrdimo in od tega trenutka naprej lahko prikličemo VLCjev spletni vmesnik na privzetem naslovu http://IP_računalnika:8080/.

Televizijske kanale menjujemo kar prek spletnega vmesnika.

Televizijske kanale menjujemo kar prek spletnega vmesnika.

Sledijo nastavitve predvajanja. Izberemo File - Open in odpremo ustrezen seznam programov (datoteka s končnico m3u). Odkljukamo "Stream/save" in pri dodatnih nastavitvah najprej izberemo možnost HTTP. V okence za naslov vpišemo številko IP omrežnega vmesnika, ki računalniku zagotavlja povezavo v internet (in ne tistega, prek katerega prejemamo signal IPTV). Naslov IP pridobimo tako, da poženemo ukazno vrstico (start - Run) in vtipkamo ukaz ipconfig. Po želji nastavimo tudi številko vrat, ki je različna od privzete (1234). Potrdimo vse korake in posredovanje naj bi se začelo. Pri tem slike izbranega programa na zaslonu našega strežnika ne bomo videli, a to pomeni zgolj to, da posredovanje deluje.

Delovanje preverimo tako, da poženemo novo instanco VLCja in izberemo File - Open network stream. Izberemo HTTP/HTTPS in vpišemo javni naslov IP našega strežnika, sledi še dvopičje in izbrana številka vrat (skupaj torej http://IP_naslov:številka vrat). To bi moralo delovati tako na samem "strežniku" kot tudi prek kateregakoli drugega računalnika, povezanega v internet.

Pogoj za delovanje take rešitve pa je seveda ustrezno hitra povezava v splet. V mislih imamo predvsem hitrost od naročnika proti internetu (tj. "upload"). Pri tem je 10 Mb/s nekako minimum, v nasprotnem primeru pride do zastoja v toku podatkov in predvajanje prek take povezave ni zvezno ali pa se pogosto povsem zaustavi. Priključki xDSL (edina izjema je morda hitri VDSL/VDSL2) tako odpadejo, prava bo šele optična povezava FTTH.

IP televizija, posredovana kamorkoli

IP televizija, posredovana kamorkoli

Nekaj zvijač in nasvetov

VLC omogoča, da večino ukazov izvedemo tudi prek ukazne vrstice. S tem se lahko izognemu zamudnemu klikanju in izbiranju ustreznih nastavitev.

  • Za zagon strežnika s privzetimi parametri ustvarite novo bližnjico (desni klik na namizju - New/Shortcut) in kot ukazno vrstico vnesite naslednji ukaz:
  • "C:\Program Files\VideoLAN\VLC\vlc.exe" t2tv.m3u --extraintf http --sout=#duplicate{dst=std{access=http,mux=ts,dst=IP_računalnika:1234}}

    Pri tem privzemimo, da je VLC nameščen v imeniku VLC kot podimenik Program Files, v istem imeniku pa je tudi predvajalni seznam (t2tv.m3u). Ne nazadnje je treba vpisati še IP naslov, ki je enak javnemu IPju računalnika.

  • Če uporabljate dinamični IP naslov (oz. vam to ponudi ponudnik internetnih storitev), bo ob spremembi naslova IP vaš video strežnik na videz nedosegljiv. Rešitev je v uporabi enega izmed (brezplačnih) ponudnikov dinamičnih internetnih domen, kot je npr. Dyndns.org. Izbrani naslov bo tako vedno kazal na pravi naslov IP, poleg tega pa si je imenski naslov vsekakor laže zapomniti kot številčni naslov IP. Isti imenski naslov lahko nadomestite tudi v VLC kot IP naslov za posredovanje toka; s tem odpade skrb za to, da bližnjica za zagon programa iz prejšnje točke kaže na pravi naslov.
  • Če nimate statične številke IP, bo zelo koristna storitev dyndns.org.

    Če nimate statične številke IP, bo zelo koristna storitev dyndns.org.

  • Če vam internetna povezava ne omogoča dovolj visokih hitrosti v smeri proti internetu, se lahko odločite za stiskanje avdio/video informacije v vašem strežniku. Pri tem je treba vedeti, da je tako stiskanje v realnem času strojno zelo zahtevno, zato se ga gre lotiti le z novejšimi, dvojedrnimi procesorji.
  • Stiskanje vklopimo v pogovornem oknu, v katerem sicer nastavljamo možnosti shranjevanja ali posredovanja. Odkljukati je treba možnosti "Video" in "Audio", nato pa izberemo vrsto in stopnjo stiskanja glede na zmogljivost računalnika. Zelo uporabna je možnost "Scale", saj lahko linearno zmanjšamo ločljivost za četrtino (na 0,75 originalne) ali celo samo na polovico, to pa se konkretno pozna pri potrebni pasovni širini. Z nekaj poizkušanja je moč doseči podatkovni tok, ki ne presega 1,5 Mb/s (primer spodaj), pri čemer je kakovost takega toka še vedno povsem gledljiva.
  • Tudi tu lahko uporabimo bližnjico za zagon VLCja skupaj z vsemi potrebnimi nastavitvami. Primer:
  • "C:\Program Files\VideoLAN\VLC\vlc.exe" t2tv.m3u --extraintf http --sout=#transcode{vcodec=mp4v,vb=1024,scale=1,acodec=mp3,ab=96,channels=2}:duplicate{dst=std{access=http,mux=ts,dst=IP_racunalnika:1234}}

  • Med menjavo programov ob pomoči spletnega vmesnika se predvajanje na odjemalcu ustavi, saj je tok podatkov začasno prekinjen. Da se izognemo vsakokratnemu vnovičnemu odpiranju toka, lahko tudi tu uporabimo uporabno bližnjico:
  • "C:\Program Files\VideoLAN\VLC\vlc.exe" http://IP_streznika:1234 --repeat 1

    Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

    Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

    Najbolj brano

    • Samovozeči taksi opazil orožje pri potnikih, ustavil in poklical policijo

      Waymov samovozeči taksi v San Franciscu je opazil, da sta se vanj usedla dva najstnika, ki sta imela pri sebi strelno orožje. Tedaj je samodejno zapeljal na rob ceste, se ustavil in poklical policijo. Policisti so najstnikoma orožje zaplenili.

      Objavljeno: 15.9.2026 07:00
    • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

      Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

      Objavljeno: 21.9.2026 07:00
    • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

      Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

      Objavljeno: 18.9.2026 05:00
    • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

      Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

      Objavljeno: 16.9.2026 07:00
    • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

      V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

      Objavljeno: 23.9.2026 07:00
    • Namesto menjave strojne opreme CERN menja Linuxovo distribucijo

      Povsem spodobni kosi strojne opreme lahko nenadoma zastarijo, ko se proizvajalci programske opreme odločijo, da jih ne bodo več podpirali. To se je zgodilo celo v CERN-u, pa čeprav uporabljajo odprtokodno programsko opremo. Zato bodo na računalnikih, ki krmilijo specializirane instrumente, RHEL zamenjali z Debianom.

      Objavljeno: 14.9.2026 07:00
     
    • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
    • Pošlji