Objavljeno: 29.11.2011 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor November 2011 | Teme: google

Oblaki nad oblakom

Oblaki nad oblakom

Čeprav so storitve v oblaku nedvomno prihodnost računalništva, informatike in zabavne elektronike, so ljudje v zadnjih mesecih na lastni koži spoznali, da se tu ne cedita samo med in mleko. Po izpadih velikanov, kot so Amazon, Microsoft in Google, je postavil piko na i glede zanesljivosti polom storitev BlackBerry, ko so številni uporabniki skoraj tri dni ostali brez pošte in dostopa do interneta. Gre za lep dokaz, da je to področje morda zraslo prehitro in zato ponudnikom ni uspelo vzpostaviti temu primerne infrastrukture. Ti izpadi so hkrati dokaz, da velikosti podjetja ne moremo enačiti z zanesljivostjo storitve. Prej nasprotno - pri manjših, specializiranih ponudnikih utegnemo doživeti višjo kakovost.

22. 9.

Ena izmed ključnih značilnosti sodobnih pametnih telefonov in tabličnih računalnikov so dodatni programi, ki jih lahko naložimo iz spletnih trgovin. Med njimi je nenavadno veliko takih, ki so brezplačni in se pri tem najbrž upravičeno vprašamo, od kod avtorjem vir zaslužka za tako strategijo. Najnovejše poročilo analitske družbe Distmo končno daje nazorno razlago - končni cilj je prodaja dodatnih storitev ali vsebin (in-app prodaja), po tem ko so uporabniki aplikacijo že naložili in uporabili. Raziskava kaže, da je na platformi Apple iOS kar 72 % prihodkov od prodaje aplikacij moč pripisati takim nakupom. Še več, kar 48 % zaslužka prihaja od programov, ki so predvsem brezplačni. Le 28 % prihodkov pa prihaja od plačljivih programov. Pa to ni vezano samo na iOS. Tudi pri napravah Android je med 25 najbolje prodajanimi kar 68 % takih, ki ponujajo nakup s programi.

26. 9.

Lastniki mobilnih naprav se sicer zavedajo nevarnosti, ki prežijo na njihovo mobilno lastnino in podatke, vendar v glavnem ne naredijo zelo malo ali nič za to, da bi zmanjšali tveganja. Tako bi lahko povzeli rezultate raziskave, ki so jo naredili pri družbi NPD med lastniki mobilnih telefonov. Kar 43 % se jih boji, da bi jim prek mobilne naprave ukradi informacije o kreditnih karticah ali da je nevarnost sledenja mobilnih naprav. Le malo manj je takih, ki se bojijo hekerskih vdorov, zlonamerne kode in kraje mobilne naprave. Toda po drugi strani ima le 30 % lastnikov telefonov Android nameščen kak varnostni ukrep ali program. Pri telefonih iPhone pa je rezultat še bolj katastrofalen - ukrepa le okoli 6 % uporabnikov. Fantje in punce - čas je za ukrepanje! Zaščitite se.

23. 9.

Po tem, ko je računalniška industrija komaj začela okrevati od zadnje gospodarske krize, je, kot kaže, na pomolu še ena. Sodeč po družbi Gartner so zaloge elektronskih komponent po vsem svetu odločno previsoke in to je nadvse zaskrbljujoče. To pomeni, da imajo na vseh izdelovalci na vseh ravneh silno veliko neprodanih izdelkov, proizvodnjo pa še naprej držijo na razmeroma visoki ravni. Če se bo tako nadaljevalo, bo streznitev prišla nenadoma in boleče globoko, to pa nas lahko pahne še niže, kot smo bili leta 2008. Zato povsod po svetu svetujejo, naj izdelovalci postopoma zmanjšajo proizvodnjo. Sanacija naj bi trajala vsaj do konca leta 2012.

10. 10.

Zdi se, da je meja med državo in kriminalom v teh časih vse bolj zabrisana. To so med drugim ugotovili tudi v Nemčiji, ko se je razvedelo, da so predstavniki državnih organov pri svojem načeloma zakonitem delovanju uporabljali trojanske konje za vohunjenje nad Skypovimi komunikacijami osumljencev. Pri tem so pustili odprta številna stranska vrata, ki bi jih lahko izkoristili drugi vdiralci in s tem na take računalnike namestili drugo zlonamerno kodo oziroma vohunske programe. Ironija je v tem, da so to "ranljivost" odkrili hekerji. Morda bo kdo dejal, da se tehnologija prehitro spreminja, da bi se ob njej sproti vzpostavljale ustrezne družbene norme, toda kako lahko države pričakujejo, da se bodo tega držali državljani, če same niso za zgled?

12. 10.

Mobilne tehnologije so začele vse bolj vplivati na naše vsakdanje življenje. Raziskava družbe Nielsen je, denimo, pokazala, da 42 % ameriških uporabnikov redno uporablja tablice med gledanjem televizije, le 12 % pa je takih, ki tega nikoli ne počnejo. Zanimivo je tudi, da je že 14 % takih, ki tv programe gledajo kar na tablici. Kako globoko je ameriška družba zakorakala v mobilni svet, kaže tudi podatek, da je po zadnjih podatkih tam več mobilnih naprav (327,6 milijona) kot prebivalcev (315,5 milijona). Tablice in telefoni poleg tega predstavljajo že 7 % celotnega spletnega prometa.

10. 10.

Glede na zgornje podatke se včasih vprašamo, kje je meja rasti razvoja mobilnih naprav. Sodeč po raziskavah, še zelo daleč. Po napovedih Jon Peddie Researcha naj bi do leta 2016 izdelali že okoli dve milijardi mobilnih procesorjev, 869 milijonov mobilnih telefonov in okoli 300 milijonov tablic. Toda predstavniki ponudnikov mobilnih storitev menijo, da je to le uvod. Poleg tablic in telefonov napovedujejo prihod "povezanih naprav", katerih število naj bi se od letos do leta 2020 zvečalo z 9 na 24,45 milijarde. Drugače povedano - čez slabih deset let bo to trg vreden 1800 milijard (!) dolarjev.

28. 9.

V zadnjih mesecih smo priča pravi vojni na področju patentov, katerih prava vrednost pa je v resnici vprašljiva. Organizacija OECD je tako v svojem rednem poročilu o razvoju znanosti in tehnologije objavila podatek, da kakovost patentov v zadnjem času strmo upada. To velja zlasti za patente v treh največjih državah na tem področju - ZDA, Nemčiji in Japonskem, kjer je kakovost zdrknila za okoli 20 %. Poglavitni razlog pripisujejo tekmovanju med velikimi podjetji, ki z nesmiselnimi patenti skušajo doseči prevlado nad tekmeci. OECD opozarja, da je vse več podjetij tudi takih, ki se preživljajo zlasti s patentnimi tožbami. Velikani pa si s tem "popravijo" finančno sliko, ki bi utegnila biti sicer drugačna.

2. 10.

Slišati je skoraj neverjetno, vendar po nekaterih podatkih kaže, da Applova spletna storitev iCloud temelji na infrastrukturi glavnih tekmecev, Microsofta (Azure) in Amazon (AWS). Vsi vpleteni o tem molčijo, a ne zanikajo. Apple sicer gradi svoje podatkovne centre, vendar se zdi, da so bili prisiljeni v začetku staviti na infrastrukturo konkurentov, saj podatkovni center v Severni Karolini še ni povsem nared. Po drugi strani pa utegne biti tak aranžma taktična poteza, kjer so uporabniki in storitve porazdeljeni na več različnih podatkovnih centrov in ponudnikov, kar se utegne dolgoročno izkazati za pravo potezo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji