Manj velikanov, več tehnologije

Manj velikanov, več tehnologije
Objavljeno: 10.4.2018 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Uvodnik | Revija: Monitor Svet 2018

Monitor Svet, Monitorjeva »mednarodna« izdaja, je zelo dober pokazatelj smeri, v katero se razvija današnji visokotehnološki svet. Če smo se še lani v rubriki Velikani navduševali nad kopico genialnih in uspešnih posameznikov, je letos očitno, da le ti počasi predajajo štafeto – tehnologiji sami.

Pomislimo, ali lahko posamezniki krojijo družbo? V resnici lahko, še posebej, če je ta družba še mlada in se še razvija. Nekoč je bil »zvezda« Rockfeller s svojo naftno družbo Standard Oil, precej kasneje denimo Watson iz IBMa, danes so zvezde genialci iz Silicijeve doline. Voditelji visokotehnološke družbe, ki je z nami le borih nekaj desetletij.

In vendar smo že v tem kratkem času videli, kako se družba spreminja in odrašča. Nekateri zvezdniki (»velikani«) so odšli v anonimnost (denimo Microsoftov Bill Gates), drugi so se povzpeli med svetnike (Steve Jobs), tretji pa vedno bolj očitno padajo v nemilost. Elon Musk, denimo, šef visokotehnološkega podjetja Tesla in še bolj visokotehnološkega vesoljskega podjetja SpaceX postaja že legendaren po svojih neuresničenih napovedih in obljubah. Nekajkrat mu je v poslu (zelo) uspelo, vendar se ljudje ne pustijo več na besedo prepričati, da mu bo uspelo kar vedno.

To, da ne deluje, je samo začasna neprijetnost.

Največja prizemljitev pa se trenutno obeta Marku Zuckerbergu, šefu Facebooka, ki je bil še kak mesec nazaj videti kot bog. Facebook ima pač več kot dve milijardi uporabnikov, četrtino svetovnega prebivalstva in zato izreden vpliv na vse pore človeške družbe. Facebook ni velik zato, ker ima veliko denarnih prihodkov ali zato, ker ima veliko zaposlenih – ne, velik je zato, ker ima pod seboj milijarde uporabnikov. Seveda se strinjamo, da s(m)o vsi tam po lastni odločitvi in lahko tudi kadarkoli odidemo, vendar je dejstvo, da je tisti, ima podatke o dveh milijardah ljudi, v resnici najmočnejši človek na svetu. Še posebej, če ti podatki niso le telefonske številke in stalno bivališče, temveč tudi osebne preference in predvsem politično prepričanje. Ne čudi torej, da se po aferi Facebook/Cambridge Analytica, o kateri smo v Monitorju že pisali, dejansko začenjajo pojavljati pozivi, da bi Mark Zuckerberg moral posloviti iz vodilnega položaja v podjetju, ki ga je sam ustvaril. Toda, če se je to nekoč dejansko zgodilo Steveu Jobsu, se Marku ne more – v lasti ima namreč kar 60% glasovalnih delnic, kar pomeni, da je nad vsemi. Facebook je pač njegovo privatno podjetje iz katerega ga ne more izriniti nihče. Vsaj zaenkrat.

Medtem pa tehnologija napreduje s svetlobno hitrostjo, predvsem v smeri razvoja umetne inteligence. Spektakli, kot so algoritmi, ki so človeka premagali v Goju in še prej v šahu, so le najbolj vidni oglasni panoji zanjo. Umetna inteligenca bo svet spremenila veliko bolj kot si predstavljamo, med drugim bo še dodatno zapletla tudi Facebook, ki vedno bolj temelji na njej. Verjetno si lahko mislimo, da upravljanja dveh milijard uporabniških računov ne zmore prevzeti človek, ampak ga je treba v vedno večji meri prepustiti programski opremi. Če ste kdaj na Facebooku poskušali priti do tehnične pomoči v obliki človeškega bitja, veste o čem govorim. In če ste kdaj na njem poskušali objaviti kakšno bradavičko preveč, ravno tako. Kot se je nedavno (na Facebooku, kakopak) izrazil kolega – »paradigma programiranja se spreminja v smer, da programerji ne bomo več razumeli kako programska oprema deluje. Ali smo na poti neslutenega napredka in sreče ali pa Terminatorja, pa bomo še videli.«

Kakorkoli že, v tokratni številki Sveta vseeno bolj stavimo na tehnologijo kot na ljudi. Zanimajo nas nove tehnologije, ko so globoko učenje, memristorji in varni internet, ki je na voljo že dolgo, vendar ga nekako ne želimo uporabiti. Zanima nas vzpon Kitajske in njen boj s kriptovalutami, zanimajo nas algoritmi za prepoznavanje in zakrivanje stila pisanja, zanimajo nas roboti in njihove nerodnost, zanimajo nas čutila, ki jih lahko z tehnologijo nadomestimo in nadgradimo in – še vedno nas zanimajo igračkarije Googlovega oddelka X. In seveda – zanima nas, ali bo dotičnemu kirurgu uspelo, ko napoveduje možganske vsadke s katerimi naj bi človeka neposredno povezali v internet. Kot boste lahko prebrali nekje drugje na straneh, ki sledijo - »To, da ne deluje, je samo začasna neprijetnost.«

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki