Koledar in pošta vsepovsod
Živimo v svetu, v katerem so take ali drugačne elektronske igračke prej pravilo kot izjema. Smiselno je, da ročni računalniki, telefoni, poštni programi na PCjih ipd. uporabljajo isti seznam stikov in si znajo med seboj izmenjati morebitne spremembe. Načinov, kako to doseči, je veliko, a le redki so tako enostavni, kot bi od takega osnovnega opravila pričakovali.
Težava večine današnjih poštnih programov je v tem, da gre, če pogledamo način dela, pravzaprav za dinozavre, ki so vse prej kot primerni za delo v okolju, kjer si določeno zbirko podatkov, kot je seznam stikov ali opravil, med seboj izmenjuje več računalnikov ali celo kakšna druga naprava, kot je osebni računalnik. Večinoma gre za programe, namenjene enemu računalniku, s krajevno shranjenimi podatki. Med bolj razširjene izjeme pravzaprav sodita le dva programa: Microsoftov Outlook (v navezi s strežnikom Exchange) in IBMov Lotus Notes (v navezi s strežnikom Domino).
Tega se zavedajo tudi izdelovalci mobilnih telefonov in ročnih računalnikov. Če je za naprave, ki temeljijo na Microsoftovem sistemu Windows Mobile, smiselno pričakovati, da bo usklajevanje podatkov dobro potekalo le z Microsoftovimi programi (ne nazadnje poleg vsakega ročnega računalnika dobimo tudi licenčni izvod programa Outlook), pa je treba vseeno povedati, da to velja tudi za naprave bolj ali manj vseh drugih izdelovalcev: usklajevanje s programom Outlook je navadno podprto v celoti, pri usklajevanju z Lotus Notes je podpora že nekoliko okrnjena, uporabniki drugih poštnih programov in koledarjev pa se morajo, če hočejo seznam stikov spraviti v telefon ali iz njega, precej bolj potruditi.
Uporabniki Applovih računalnikov imajo koledar in poštni program na voljo že v okviru sistema MacOS X, poleg tega pa naj bi se Applova mantra "preprosto deluje" navezovala tudi na to, da telefon enostavno priključimo na računalnik in ga usklajujemo neposredno, brez dodatne programske opreme. To celo nekoliko drži, če le nimamo kakšne bolj eksotične prenosne naprave, ki ne spoštuje vseh standardov za izmenjavo podatkov. V tem primeru pa smo zelo pogosto kot riba na suhem, saj ima večina izdelovalcev teh naprav, če sploh, na voljo programsko opremo le za okolje Windows.
Uporabniki Linuxa so pri tem še na slabšem ... Kakršnekoli rešitve so redke, namenjene zelo omejenemu krogu naprav, pri razvoju vmesnikov za usklajevanje podatkov pa smo manj vešči programiranja odvisni od prijaznih uporabnikov, ki sprogramirajo rešitev, namenjeno prav njim, in jo delijo z drugimi.
Kljub temu je, če pristanemo na določene kompromise, mogoče z orodji, ki so na voljo zastonj ali za malo denarja, postaviti sistem, ki omogoča samodejno (no ... skoraj samodejno) usklajevanje podatkov med različnimi napravami in računalnikom tudi v primerih, ko ne moremo ali ne želimo uporabljati Microsoftovega Outlooka. Izpostaviti pa moramo to, da če hočemo preprosto rešitev, ki deluje, se bomo navezi Windows/Outlook težko izognili, tako da vsem, ki Outlook že uporabljajo kot svoj poštni program, tako telovadbo z drugimi programi in storitvami, razen če jim gre za izziv, odsvetujemo. Pri usklajevanju podatkov namreč že v navezi z Outlookom včasih pride do neljubih presenečenj, ki se pri partizanskih rešitvah z drugimi programi kvečjemu potencirajo.
Izziv, ki smo si ga zastavili, je sledeč: uporabnik ima dva računalnika (prenosnik in namizni računalnik), ki imata naloženo okolje Windows in na katerih se za pošto, koledar in opravila uporablja program Thunderbird z dodatkom Lightning. Na terenu je, kadar nima s seboj prenosnika, opremljen z ročnim računalnikom z okoljem Windows Mobile 5.0 (ki podpira povezave bluetooth in WLAN, ne pa tudi GSM), obenem pa ima tudi telefon, ki temelji na okolju Series 60 različice 3. z vsemi naštetimi napravami bere pošto in ureja koledar. Cilj, ki smo si ga zastavili, je, da imamo na vseh napravah dostop do poštnih predalov, enak seznam stikov in usklajen koledar z opravili. Pri tem bi v prvi vrsti radi podatke izmenjali neposredno (se pravi s povezavo med računalnikom in prenosno napravo), šele če to ni mogoče (oz. je postopek prezahteven), pa smo posegli po spletnih rešitvah.
Pošta
Začnimo z najlažjim. Vse uporabljane naprave omogočajo prebiranje pošte prek protokola IMAP, pri katerem že prebrana pošta ostane v strežniku. Poštni račun na vseh napravah nastavimo enako: uporabljamo protokol IMAP, pošta ostane v strežniku. Če sporočilo preberemo na eni izmed naprav, se to vidi tudi na drugih napravah. Ne glede na to, s katero napravo pošiljamo sporočilo, se to shrani tudi v poštni strežnik, tako da so tudi poslana sporočila na voljo na vseh napravah, s katerimi prebiramo pošto. Tako mapa s prejetimi kot s poslanimi sporočili je tako prek strežnika IMAP usklajena na vseh napravah.
Slabosti takega pristopa sta dve. Navadno pri ponudnikih predalov za elektronsko pošto nimamo na voljo neomejeno prostora, protokol IMAP pa vso pošto, tudi prebrano, shranjuje v strežniku. Če gre pri tem za poštni predal, v katerega dobivamo predvsem besedilna sporočila z manjšimi priponkami, je to še v redu, če pa nam v ta poštni predal množica ljudi pošilja nekaj let stare zabavne videoposnetke, ki smo jih videli že najmanj desetkrat, pa je lahko predal hitro poln. Smiselno je torej, da ta predal (oz. predale) uporabljamo za resno pošto, za zabavna nekajmegabajtna sporočila pa imamo na voljo dodatni poštni predal, ki ga ne usklajujemo na vseh napravah. Navsezadnje lahko najnovejša skrita kamera počaka na to, da se usedemo za računalnik, prijavimo npr. v predal GMail in si, ko imamo čas, ogledamo (ali pa le zbrišemo) vse oslarije, ki smo jih prejeli. Smiselno je tudi, da nekaj mesecev staro pošto arhiviramo v enega izmed računalnikov ... Verjetno lahko privzamemo, da pol leta starih poštnih sporočil ne bomo potrebovali na vseh napravah naenkrat.
Druga slabost takega pristopa je večja količina podatkov, ki se prenese v strežnik, predvsem pri pošiljanju pošte. Če smo v omrežje povezani prek brezplačnega omrežja WLAN, nas to sicer ne gane posebej (prav tako pri domači povezavi v splet nekaj KB podatkov več ne pomeni slabosti), je pa zato to pomembno, če za delo s pošto uporabljamo povezavo GPRS/UMTS. Pri slednji namreč prenos plačujemo glede na količino podatkov. Če bomo pošto na telefonu brali pogosto, je verjetno smiselna naročnina na katerega izmed podatkovnih paketov, ki določeno količino podatkov ponujajo po fiksni ceni.
Usklajevanje poštnih predalov z neposrednimi povezavami med računalnikom in katero izmed prenosnih naprav ni smiselno. Protokol IMAP ponuja vse, kar pričakujemo od hkratnega dostopa do poštnih predalov na različnih napravah, in če nam prej omenjeni omejitvi predstavljata težavo, potem velja prej razmisliti o drugem ponudniku pošte kot pa o drugačnih vrstah usklajevanja. Pri tem smo povsem neodvisni od poštnega programa, ki ga uporabljamo v računalnikih - protokol IMAP podpirajo vsi.
Stiki
Pri prenosu seznama stikov med telefonom in poštnim programom je postopek precej bolj zahteven. Standard za izmenjavo podatkov med posameznimi napravami in programi sicer je na voljo: gre za standard SyncML, ki ga podpirajo bolj ali manj vsi novejši telefoni in je univerzalna rešitev za prenos podatkov (stikov, koledarja, opravil) med različnimi napravami. Žal je standard zastavljen zelo splošno (ne nazadnje je namenjen celi vrsti različnih naprav), kar pomeni, da si ga izdelovalci naprav in programske opreme pogosto razlagajo nekoliko po svoje, tako da je rezultat usklajevanja prek SyncML navadno uspešen le v primerih, ko programska oprema podpira prav napravi prilagojen profil za usklajevanje.
Prvi korak je usklajevanje seznama stikov med ročnim računalnikom Windows Mobile in Thunderbirdom. Na voljo imamo kar dve "offline" rešitvi, se pravi, da za prenos podatkov ne potrebujemo spletne storitve za vmesni člen. Najbolj elegantna je uporaba programa BirdieSync (www.birdiesync.com). Gre za zelo elegantno rešitev, ki ponuja vse, kar potrebujemo, vendar žal program ni brezplačen (stane 20 dolarjev), brezplačna preizkusna različica pa deluje 21 dni.
BirdieSync za usklajevanje podatkov med Thunderbirdom in napravami Windows Mobile uporablja kar ActiveSync.
Program podpira Thunderbird v vseh različicah (navadna, prenosna, U3) in koledar Sunbird (samostojen) oz. Lightning (dodatek Thunderbird). Naseli se kot dodatek v okolje za usklajevanje ActiveSync, tako da za usklajevanje uporablja "domači" Microsoftov vmesnik in PocketOutlook na ročnem računalniku ne potrebuje nobenih dodatnih nastavitev. Usklajujemo lahko stike, koledar, opravila in pošto. Usklajevanje poštnih predalov ima določene omejitve (usklajujemo lahko le krajevne mape v Thunderbirdu), vendar resnici na ljubo usklajevanja pošte ne potrebujemo - pristop s strežnikom IMAP je bolj eleganten.
Namestitev programa je preprosta, zaznavanje ročnega računalnika samodejno. Ko po namestitvi prvič zaženemo Thunderbird, se prikaže namestitveni čarovnik, nato pa je BirdieSync pripravljen za rabo. Po prvem usklajevanju z orodjem ActiveSync imamo stike, koledar in opravila (oz. vse, kar smo v čarovniku izbrali), usklajene med ročnim računalnikom in Thunderbirdom. Gre za odličen program, s katerim nismo imeli prav nobenih težav, tako da njegovo rabo zelo priporočamo, četudi gre za plačljivo rešitev.
Če BirdieSynca ne želimo kupiti, imamo na voljo tudi nekoliko manj elegantno, a brezplačno rešitev. FinchSync (www.finchsync.com) je sestavljen iz dveh delov: v računalnik namestimo javanski programček, medtem ko je del, namenjen ročnemu računalniku, napisan v okolju C#. Za povezovanje med ročnim računalnikom in Thunderbirdom ne potrebujemo ActiveSynca; ker je program pisan v javi, pa deluje tudi v okoljih MacOS in Linux. Za povezovanje morata biti računalnik in ročni računalnik le v istem krajevnem omrežju, dodatne programske opreme pa ne potrebujemo.
Nastavitveni vmesnik za strežnik je nekoliko okoren.
Na ročnem računalniku moramo nastaviti, kje v krajevnem omrežju je nameščen strežnik FinchSync.
Program podpira usklajevanje stikov, opravil in koledarja, podpira pa tako Mozilla Sunbird kot Lightning. Namestitev programa je v primerjavi z BirdieSyncom nekoliko zahtevnejša, vendar je na spletni strani programa postopek natančno opisan, tako da nismo imeli večjih težav.
Ko nastavimo tako strežniški del na računalniku kot odjemalec na ročnem računalniku, lahko na ročnem računalniku zaženemo usklajevanje. Odjemalec je strežnik v krajevnem omrežju našel samodejno, pri usklajevanju podatkov nismo imeli težav. Program je na voljo v različici 0.72, tako da so pri delovanju še mogoče napake, vendar je po naših izkušnjah že dovolj dober, da mu lahko zaupamo naše podatke.
Usklajevanje med Thunderbirdom in Nokiinim telefonom je nekoliko zahtevnejše. Kakšnih dodatkov za Thunderbird ali Nokia PC Suite namreč ni na voljo: Thunderbird dodatek NokSync ne deluje s telefoni Series 60 (in v novi različici PC Suitea, kot kaže, tudi ne več z drugimi Nokiami), drugih rešitev, ki bi omogočale krajevno usklajevanje stikov, pa ni. Zato moramo poseči po spletnih rešitvah.
Zyb (www.zyb.com) je spletni strežnik SyncML, za katerega lahko, kljub temu da gre za storitev v preizkusni fazi delovanja, že zdaj rečemo, da gre za eno bolj uporabnih spletnih storitev za uporabnike mobilnih telefonov. Omogoča namreč varnostno kopijo vseh pomembnejših podatkov v telefonu: imenika, sporočil SMS in koledarja. Omenjene podatke lahko potem sproti usklajujemo med Zybom in telefonom prek spletne povezave na telefonu, jih usklajujemo med več telefoni, prenesemo na nov telefon (zelo uporabno, če izgubimo telefon ali kupimo novega). Uporaba storitve je enostavna: po prijavi v spletu na telefon dobimo sporočilo SMS s profilom za usklajevanje, nato pa v telefonu le občasno zaženemo usklajevanje podatkov in ti se prenesejo v splet in nasprotno.
Zyb ni le strežnik za shranjevanje varnostne kopije podatkov iz telefona. Omogoča namreč tudi dostop do teh podatkov prek protokola SyncML s katerimkoli programom, ki podpira omenjeni protokol in ima povezavo v splet. Thunderbird SyncMLja sicer v osnovi ne podpira, vendar pa imamo za to na voljo dodatek TSync (www.topologilinux.com/syncml/). Slednji ima žal eno omejitev: podpira usklajevanje stikov s strežniki SyncML, ne pa tudi koledarja ali opravil. Zyb tako lahko uporabimo le za usklajevanje stikov med telefonom in Thunderbirdom.
Zyb omogoča, da imamo do podatkov v telefonu vsaj posredno lahko dostop s katerimkoli odjemalcem SyncML.
Po namestitvi dodatka v okolje Thunderbird po navodilih, ki jih najdemo na Zybovi spletni strani, nastavimo povezovanje med TSyncom in Zybom. Žal je TSync pri tem zelo neroden, tako da ne moremo nastaviti, kateri podatek v Zybu naj se uskladi s primernim podatkom v Thunderbirdu. Zato se uskladijo le podatki, ki imajo enako ime (torej mobile z mobile, ne pa tudi home phone in phone med seboj). Za osnovno rabo je ta pristop dober, medtem ko bodo zahtevnejši uporabniki nekoliko nezadovoljni. Žal boljše rešitve zaenkrat ni na voljo. Ker je Zyb na voljo za vse modele telefonov, ki podpirajo SyncML (vsi telefoni zadnjih nekaj let), je ta pristop pravzaprav neodvisen od tega, kateri telefon uporabljamo.
Na koncu moramo uskladiti še dve namestitvi Thunderbirda: tisto v namiznem računalniku in tisto v prenosniku. Glede na to, da imamo že vse nastavljeno s strežnikom Zyb, je najlaže, če oba Thunderbirda nastavimo enako in stike izmenjujemo prek dodatka TSync v obeh računalnikih.
Koledar in opravila
Za usklajevanje koledarja in opravil med Thunderbird/Lightningom in ročnim računalnikom Windows Mobile lahko uporabimo kar BirdieSync ali FinchSync. Vse prednosti in slabosti obeh programov, ki smo jih omenili, veljajo tudi za usklajevanje koledarja in opravil.
Ker TSync ne podpira koledarja Lightning, moramo za usklajevanje koledarja med telefonom in Thunderbirdom uporabiti nekoliko drugačen pristop. Podobno kot pri stikih neposrednega usklajevanja podatkov zaenkrat ni mogoče vzpostaviti, zato moramo poseči po dodatnih spletnih storitvah - tokrat celo dveh.
Google Calendar (calendar.google.com) je spletni koledar, ki omogoča, da imamo koledar vedno na voljo. Ena izmed prednosti Googlovega koledarja je v tem, da je vmesnik API, ki omogoča dostop do koledarja oz. koledarjev, javno dostopen in dobro dokumentiran, tako da je na voljo vrsta orodij, ki omogočajo dostop do podatkov, shranjenih v koledarju. V našem primeru potrebujemo dve orodji: vmesnik, ki omogoča izmenjavo podatkov med Google Calendarjem in telefonom, in vmesnik, ki omogoča izmenjavo podatkov med Google Calendarjem in Thunderbirdom oz. Lightningom. Prvi korak je registracija pri Googlu in ustvaritev novega koledarja. Ko to opravimo, dostop do Google Calendarja pravzaprav ni več potreben, saj ga lahko uporabimo le kot vmesnik za prenos podatkov, do katerega imamo dostop z drugimi programi in storitvami.
Provider for Google Calendar (addons.mozilla.org/en-US/thunderbird/addon/4631) je dodatek, ki omogoča usklajevanje med Lightningom in Googlovim koledarjem. Dodatek omogoča, da v Lightningu ustvarimo nov koledar, ki se sproti in samodejno usklajuje z izbranim Googlovim koledarjem. Namestitev je preprosta in jo bodo hitro opravili tudi manj vešči; kljub temu da je dodatek na voljo šele v zgodnji razvojni različici, pa zaenkrat nismo opazili nobenih napak pri njegovem delovanju.
V Lightningu ustvarimo nov koledar, dodatek pa poskrbi za to, da se usklajuje z Googlovim koledarjem v spletu.
GooSync (www.goosync.com) poskrbi za drugo polovico usklajevanja, torej za povezavo med telefonom in Googlovim koledarjem. Spletna storitev omogoča samo to: usklajevanje med telefonom s podporo SyncML in Googlovim koledarjem. Ponujajo dva paketa z različnimi zmožnostmi, veliki večini pa bo več kot zadoščal osnovni paket, ki je brezplačen. Podobno kot pri Zybu tudi pri Goosyncu po registraciji storitve na telefon v obliki SMS pošljemo profil za usklajevanje, ga shranimo v telefon in nato občasno ročno zaženemo usklajevanje, s čimer prek spleta uskladimo Googlov koledar in koledar v telefonu. Celotna veriga (Thunderbird - Google Calendar - GooSync - telefon) se sicer bere kot recept za napake (čim več je členov, tem večja je verjetnost zanje), vendar v dveh mesecih rabe ni bilo niti ene napake v usklajevanju koledarjev. Podobno kot Zyb tudi GooSync podpira celo vrsto telefonov, tako da recept ni omejen na Nokiin telefon, ki smo ga uporabljali pri preizkusu. Googlov koledar lahko seveda uskladimo z več Thunderbirdi, tako da usklajevanje opravil med prenosnikom in namiznim računalnikom poteka sproti in samodejno.
GooSync je v osnovni različici brezplačen, omogoča pa, da koledar v telefonu kadarkoli uskladimo z Googlovim.
Za prenos podatkov iz Googlovega koledarja v telefon lahko uporabimo tudi Zyb, vendar je povezava le enosmerna, poleg tega moramo v Zybovem spletnem vmesniku branje podatkov v Googlovem koledarju sprožiti ročno, tako da je uporaba GooSynca precej bolj praktična rešitev.
Težave pa nastanejo pri usklajevanju opravil. Googlov koledar (in zaradi tega seveda tudi vse druge storitve v verigi) namreč ne podpira ločenega seznama opravil. Storitve ali orodja, ki bi omogočila prenos seznama opravil iz telefona v Thunderbird in nasprotno, pa nismo našli. Pri usklajevanju opravil smo tako omejeni na tista, ki jih vpišemo v koledar ...
Se splača?
Uporaba Thunderbirda kot osrednjega orodja za pošto, koledar in opravila je z Microsoftovim Outlookom (oz. Lotus Notesi, ki pa so, predvsem med domačimi uporabniki in manjšimi podjetji, precej manj razširjeni) primerljiva le takrat, ko programa uporabljamo v enem računalniku. Ko v enačbo vstavimo več računalnikov in dodatne mobilne naprave, se postopek usklajevanja podatkov med vsemi napravami, ki za povezovanje uporabljajo različne standarde in orodja, zelo zaplete. Outlook ima to prednost, da usklajevanje z njim podpirajo bolj ali manj vse naprave, medtem ko so uporabniki drugih programov obsojeni na precej slabšo oz. pogosto neobstoječo podporo s strani izdelovalcev prenosnih naprav in telefonov.
Preizkus je pokazal, da pravzaprav ni enostavnega načina usklajevanja Thunderbirda z mobilnim telefonom. Nekoliko so na boljšem le uporabniki telefonov in ročnih računalnikov z Microsoftovim operacijski sistemom, saj sta tako BirdieSync kot FinchSync orodji, ki ponujata vse v enem, predvsem BirdieSync pa se lahko pohvali tudi s preprosto namestitvijo in uporabo.
Izkaže se, da smo pri postavitvi sistema, ki bi deloval čim bolj samodejno, vse prepogosto odvisni od slabo spisanih dodatkov, dodatnih spletnih storitev, ki bodo čez nekaj let morda še zastonj, morda pa ne, obenem pa je namestitev vsega skupaj opravilo, ki se ga bodo lotili le najbolj navdušeni. Uporaba spletnih storitev prinese s seboj tudi varnostno tveganje, saj svoj imenik in urnik damo "v varstvo" podjetju oz. ponudniku storitev, ki teh podatkov sicer ne sme zlorabljati (in resnici na ljubo je tveganje za to skoraj ničelno), a kljub temu ima to možnost. Ob tem velja omeniti, da najbolje deluje tisti del usklajevanja telefona in Thunderbirda, ki vsaj na papirju deluje najbolj zapleteno - usklajevanje koledarja. "Sistem", pri katerem potrebujemo za delovanje tri dodatke za Thunderbird (ki so vsi še v razvojnih različicah), tri spletne storitve in dva usklajevalna profila na telefonu, obenem pa nimamo usklajevanja opravil, usklajevanje stikov pa je vse prej kot dobro, pač ne more biti alternativa navezi Outlook - PC Suite (oz. primerljiv program drugih izdelovalcev telefonov), kjer se podatki uskladijo brez večjih težav in samodejno takoj, ko telefon povežemo z računalnikom.
Določene storitve so sicer takoj pripravljene za uporabo in se tudi odlično odrežejo. GooSync bo nepogrešljiv za vse uporabnike Googlovega koledarja, saj je precej bolj eleganten kot Googlov javanski program za spremljanje koledarja na telefonu, Zyb pa je po drugi strani nepogrešljiv za usklajevanje večjega števila stikov, sporočil in koledarja med več telefoni različnih izdelovalcev, kjer poteka usklajevanje prek računalnika, ker ima vsak izdelovalec telefonov svoj program za usklajevanje; a vse skupaj kljub temu ne gre tako gladko, kot bi želeli. Tudi naveza Thunderbird - Google Calendar se dobro obnese in omogoča, da si koledar oz. koledarje med seboj deli več različnih računalnikov ali celo uporabnikov, obenem pa lahko vedno ohranimo svoj zasebni koledar, tako v spletu kot tudi krajevno v Thunderbirdu.
Glede na to, da je Thunderbird kot poštni program pravzaprav že zdaj eden boljših izdelkov na trgu, bi avtorjem skoraj lahko svetovali, naj se v prihodnje posvetijo predvsem takim dodatnim zmožnostim. Mozillin koledar, zaenkrat na voljo v različici 0.3, si nedvomno zasluži večjo pozornost in boljšo integracijo v Thunderbird, škodila pa ne bi niti nadgradnja seznama stikov. Če bi celoto dopolnili z vmesniki za usklajevanje podatkov z mobilnimi napravami in drugimi računalniki (pa pri tem ne merim na dodatke zunanjih razvijalcev, ki se prepogosto še pred splovitvijo različice 1.0 posvetijo drugim projektom), pa bi končno dobili odprtokodno in brezplačno orodje, ki bi lahko tudi po zmožnostih konkuriralo Microsoftovemu Outlooku. Zaenkrat ima slednji, vsaj na tem področju, še velikansko prednost.