Karbonski enduro

Električna gorska kolesa se odlično obnesejo na strmih vzponih in drznih spustih, pogosto tudi takih, za katere ne bi trdili, da so premagljivi s kolesi. Če pa kolo ob tem premore ogrodje iz lahkih ogljikovih vlaken, geometrijo, prirejeno za enduro, vrhunsko opremo in odziven motor, kot tokratna testna Merida, je uporabniška izkušnja preprosto navdušujoča.

Gre za drugi najzmogljivejši (in najdražji) model iz bogate družine električnih gorskih koles Merida. Nad njim je le še ekskluzivni model 10K, ki ima še nekoliko boljšo opremo, ampak tudi ceno s petimi številkami.

Ta priznani proizvajalec, ki kolesa projektira v Nemčiji in proizvaja v Tajvanu, je v zadnjih letih s svojimi električnimi gorskimi kolesi v samem vrhu ponudbe na trgu, kar mu priznavajo tudi številni neodvisni testi. Modeli eOneSixty redno zasedajo vodilna mesta, predvsem zaradi izjemno uravnoteženega obnašanja in lahkotne vodljivosti.

Model eOneSixty 9000 ima glavni del okvirja iz karbonskih vlaken, kar ugodno vpliva na težo in vozne lastnosti. Ni pa v celoti iz njih, saj je zadnji trikotnik iz aluminija. Zaradi tega celota morda niti ni tako lahek, kot bi si predstavljali. Polno opremljeno kolo tehta namreč 24,1 kg. Toda teža okvirja je veliko bolj pomembna pri klasičnih gorskih kolesih, kjer se pri poganjanju v klanec pozna vsak gram, pri električnih gorskih kolesih pa ni tako, saj pri vzponih pomaga električni motor.

Potovalni računalnik je minimalističen in nameščen na varno mesto.

Da gre za model Enduro, razkriva najprej kot vpetja prednjih vilic (65,5 stopinje proti 67 stopinjam pri modelih za XC/Trail), kar se pozna tudi pri večji medosni razdalji, nato pa predvsem izdaten hod zelo kakovostnih blažilnikov Fox. Spredaj ima vilice Fox 38 Elite s hodom 160 mm, zadaj pa Fox Float SPX2 Elite s hodom 150 mm.

Oboje zagotavlja primerno blaženje in s tem boljšo vodljivost tudi na najbolj razgibanem terenu. Poudariti velja, da ima Merida še vedno tradicionalen sistem vpetja zadnjega blažilnika, ki je postavljen vertikalno ob zadnji cevi z nosilcem za sedež. Sodobnejši pristop vpetja, tj. horizontalno nameščen blažilnik, ki je vpet na zgornjo cev med krmilo in zadnji trikotnik, bo po besedah predstavnika Meride imel naslednji model, najbrž z letnico 2024.

Poglavitni del električnega kolesa kljub vsemu predstavlja motor. V primeru modela eOneSixty 9000 je to Shimano EP8, ki ima 85 Nm navora, torej enako kot Bosch CX in Yamaha PW-X3/Giant SyncDrive Pro. EP8 je daleč najtišji med vsemi električnimi motorji, ki smo jih doslej preizkusili, tudi kadar deluje s polno obremenitvijo. Testno kolo je imelo akumulator zmogljivosti 630 Wh, ki je elegantno vgrajen v ogrodje, zaradi česar kolo deluje bolj vitko kot nekateri tekmeci.

Za kolo enduro je nekoliko nenavadno, da je luč del osnovne opreme, pride pa prav.

Preostala oprema na kolesu je skoraj povsod v samem vrhu ponudbe. Verižniki, gonilke, zavore so Shimano XT, obroči DT Swiss, gume pa Maxxis z izrazito terenskim profilom in zelo mehko zmesjo gume, kar omogoča odličen oprijem pri terenski vožnji. Malce nenavadno je, da ima tako gorsko kolo vgrajeno sprednjo svetilko, ki pa je seveda povezana s centralnim akumulatorjem.

Celotno kolo krmilimo prek preprostega krmilnika z dvema tipkama, hitrost, stopnjo asistence in osnovne podatke pa spremljamo na kolesarskem računalniku z zelo majhnim zaslonom. Ta je postavljen na tako mesto, da ni preveč izpostavljen padcem. Kdor želi več informacij oziroma potrebuje natančnejšo nastavitev kolesa, bo posegel po aplikaciji za mobilne telefone E-Tube Project.

Za podrobnejše informacije o vožnjah in nastavitev kolesa uporabimo mobilno aplikacijo.

Praktičen preizkus kolesa je bil nadvse zanimiv in nas je še enkrat poučil, da moramo kolo soditi predvsem po namenu rabe, za katerega je bilo projektirano. Prvi vtis po ravnem, na asfaltu je bil zgolj povprečen. Kotalni upor je, predvsem po zaslugi profila in zmesi gum, dokaj velik, večji kot pri mojem gorskem kolesu, ki je projektiran za Trail. Tudi razpon prestavnih razmerij in zobnikov ni mišljen za hitro vožnjo po ravnem. Nekje pri 32 km/h se že zdi, da ne bo šlo hitreje.

Ko pa s kolesom zavijemo na prvi klanec ali stezo, se značaj kolesa povsem spremeni. Prvi odliki sta izredno natančna vodljivost in zlasti vedno uravnoteženo obnašanje. Nikoli nimamo občutka, da nimamo popolnega nadzora nad kolesom. Pri spustih in skokih deluje suvereno s težiščem, ki je vedno na pravem mestu. Zaradi nizkega težišča in odličnih zavor pri hitrih terenskih spustih vselej vliva zaupanje, tudi pri hitrostih, kjer z drugimi kolesi postane neprijetno.

Motor Shimano EP8 je izredno tih, vzmetenje Fox pa odlično blaži tudi na zahtevnem terenu.

Še bolj kot vožnja navzdol nas je navdušila vožnja ob strmim vzponih, kjer dosegamo večje povprečne hitrosti, kot se zdi. Naš standardni vzpon na Tinjan (okolica Kopra) smo opravili dobri dve minuti hitreje kot z dosedanjim najhitrejšim električnim kolesom, seveda tudi tu zgolj z uporabo srednje stopnje asistence. Ob tem smo porabili eno črtico zaloge, kar pomeni okoli 20 odstotkov. Na našem naslednjem testu, morda najbolj strmem klancu v okolici, smo ob uporabi najvišje stopnje asistence s strmino opravili kot za šalo, in sicer tudi tam, kjer smo bili z drugimi kolesi že blizu roba, da asistenca ne bo dovolj.

Vrste gorskih koles

Električna gorska kolesa lahko razdelimo vsaj v tri podskupine: Cross Country (XC)/Trail, enduro/All-Mountain in Downhill/Freeride.

Členek »vsaj« v zgornji trditvi ima svoj razlog, število kategorij namreč precej naraste, če ob namen rabe postavimo še tehnološki vidik. Kolesa brez zadnjega vzmetenja tako uvrščamo v svojo skupino, čeprav bi jih lahko tudi med XC in Trail. Prav tako vse pogosteje kot samostojno kategorijo obravnavamo lahka (lightweight) električna kolesa, ki bi jih sicer najbolje uvrstili med enduro kolesa.

Cross Country (XC)/Trail

Cross Country je najbolj priljubljena disciplina gorskega kolesarstva in tudi najmanj ekstremna v primerjavi z drugimi oblikami. Dirke XC so tudi olimpijska disciplina. Ta vključuje tekmovalce, ki dirkajo od točke do točke skozi določene odseke poti v kar najhitrejšem mogočem času. Poti XC segajo vse od odprtih cest do zavitih ozkih enoslednih stez, ki preizkušajo voznikovo vzdržljivost in tehnične sposobnosti upravljanja.

XC-kolesarji običajno začnejo na hardtailu (samo prednje vzmetenje). Ta XC-kolesa so izdelana za plezanje in hitro upravljanje, vendar pa niso tako prizanesljiva kot polnovzmeteno (dvovzmeteno) kolo, ki zagotavlja boljšo stabilnost in nadzor pri tehničnih spustih. Opremljena so s terenskimi pnevmatikami za oprijem, sprednje vzmetene vilice pa imajo dolžino hoda od 80 do 120 mm.

S kolesi XC in Trail bomo brez težav vozili tako po srednje zahtevnem terenu in makadamu kot tudi asfaltiranih površinah. Odlike v primerjavi z drugimi tipi koles (mestna, treking ...) se seveda pokažejo predvsem pri terenski vožnji.

Enduro/All-Mountain

Kdor išče bolj pustolovsko vrsto gorskega kolesarjenja, zanj je enduro (včasih proizvajalci uporabljajo izraz All-Mountain) prava izbira. Enduro steze so bolj tehnične kot XC, kar vključuje večje skoke in skakalne odseke, ki potešijo adrenalinsko žejo voznika. Tekmovanja v enduru so etapne dirke, ki lahko potekajo tudi več dni in vključujejo strme vzpone ter spuste na čas.

Enduro vozniki običajno izberejo polnovzmetena kolesa s širšimi pnevmatikami, z daljšim hodom zadnjega in prednjega vzmetenja. Za enduro imajo kolesa daljši hod sprednjega vzmetenja, ki se običajno giblje od 140 do 170 mm. Ta kolesa so močnejša od koles XC, ki bodo učinkoviteje premagovala skoke in ostale izzive, ki jih prinaša zelo razgiban teren.

Downhill/Freeride

Ta disciplina je zasnovana za napredne in ekstremne kolesarje, ki jih ljubezen do hitrosti pripelje do vožnje po najtežjih enoslednih strmih spustih po skalnatem terenu in odsekih s koreninami. Dirke v spustu so zelo intenzivne in vznemirljive za gledanje, saj en kolesar dirka po določenem odseku spusta in v najhitrejšem mogočem času.

Spustaši bodo potrebovali dober občutek za ravnotežje in navigacijo po najtežjih terenih pri velikih hitrostih. Kolesa za spust imajo običajno drugačno geometrijo, daljši hod zadaj in spredaj (in večje diske zavor) za dodatno stabilnost in nadzor, ki ju zahteva disciplina. Hod spredaj za kolesa za spust je običajno 200 ali 203 mm (odvisno od proizvajalca). Kolesa imajo tudi manj/manjše prestave zaradi dodatne oddaljenosti od večjih ovir, so robustna in veliko težja, zato niso primerna za vzpone.

Po testni vožnji moramo dodati še dve odliki: kolo ima odlično trakcijo (zasluga gum, vpetja in blažilnikov) in odlično delovanje menjalnika. Prestavljanje sicer deluje nekoliko »trdo«, a izredno natančno, brez zamikov in napak, tudi pod največjo obremenitvijo. Elektronika Shimano se nam je zdela zelo dodelana, predvsem v kombinaciji z možnostjo prilagajanja ravni asistence prek priložene mobilne aplikacije. Po svojem okusu sem spremenil stopnjo asistence v srednjem režimu, ki je bila tovarniško preveč podobna osnovnemu, medtem ko je najvišja, Boost, kolo dobesedno pognala naprej.

Med nekajdnevnim preizkusom sem opazil le dve manjši moteči zadevi. Prva je nekoliko čudno obnašanje asistence pri doseženi zgornji hitrostni meji 25 km/h. Pri konstantni hitrosti se je v nekaterih primerih motor vklapljal in izklapljal s preveč očitnim »cukanjem«, kar bi se dalo izboljšati. Ni pa bilo to opazno in prisotno v vseh okoliščinah.

Drugo pomanjkljivost pripisujemo Shimanu in ne Meridi. Za tako vrhunsko kolo bi se spodobilo, da bi bila zaloga preostale energije akumulatorja izražena v odstotkih, namesto tega pa je prikazana v obliki petih črtic na zaslonu. Natančnost je torej +/– 20 odstotkov, kar je za resno terensko vožnjo premalo. Verjetno nikomur ne bo vseeno, ali je preostale energije na voljo še 19 odstotkov ali le odstotek. Žal Shimano pri črticah vztraja tudi v priloženi mobilni aplikaciji. Vsaj tam bi lahko to uredili.

Po vsem tem bomo poskušali odgovoriti tudi na obe vprašanji, ki smo ju zastavili na začetku. Kako se kolo Enduro obnese pri nekom, ki vozi predvsem Trail? Če bi tako kolo uporabljali pretežno po ravnih površinah, je naložba verjetno pretirana. Testna Merida dobesedno kliče po terenski vožnji, kjer pa preprosto navduši. Kot navduši tudi kakovost opreme. Najprej vzmetenja, potem pa celotnega kompleta Shimano.

Ali je to vredno zelo visoke cene? Kolo je več kot očitno namenjeno poznavalcem in navdušencem, ki znajo ceniti vrline kolesa. Za vse ostale pa bi priporočili katerega od modelov Meride eOneSixty z aluminijskim okvirjem in lahko tudi nekoliko bolj skromno opremo. Menda imajo tudi skromnejše izvedenke vozne lastnosti, ki so zelo blizu modelu eOneSixty 9000, a za precej nižjo ceno.

Merida eOneSixty 9000

električno gorsko kolo s karbonskim okvirjem in polnim vzmetenjem

Tip kolesa: eMTB Full Suspention

Motor: Shimano EP8

Navor: 85 Nm

Velikost baterije: 630 Wh

Teža: 24,1 kg

Vzmetenje S/Z: 160/150

Cena: akcijska 7.490 evrov (redna 8.790 evrov)

Prodaja: Merida Slovenija, www.merida.si in pooblaščeni prodajalci.

Za: Vozne lastnosti, okretnost, tih motor, stopnja pomoči v režimu Boost.

Proti: Prikazovanje zaloge energije s črticami, občasno »cukanje« pri preklopu asistence.