Kako postati sodoben zlatokop

Objavljeno: 28.12.2017 | Avtor: Boris Šavc | Kategorija: Fokus | Revija: Januar 2018

O bitcoinih čivkajo že vrabci na strehah. Digitalna denarna enota je obsedla vse in vsakogar, povprečnega računalnikarja v želji po lahkem zaslužku po dnevnem redu kličejo tete, dedki, sestrične, sodelavci in prijatelji. Vsi bi radi vedeli le eno: kako do skrivnostnega, nevidnega denarja, ki strmo povečuje svojo vrednost. Da bi bilo teh klicev manj, smo spisali naslednji vodnik, s katerim vas popeljemo v svet največje kriptovalute na svetu. Iskanje sodobne zlate žile se lahko prične!

Zakaj?

Bitcoin je prva in največja kriptovaluta na svetu. Lastnik bitcoina ima digitalni ključ, s katerim dokazuje, da je navidezni kovanec res njegov. Ko bitcoin ali njegov del potrošimo oziroma prodamo, s ključem sporočimo drugim uporabnikom v omrežju, da se je lastništvo denarja zamenjalo. Postopek je podoben kot pri zaščiti z geslom, le da izgubljenega ključa ne moremo ponastaviti. Če se ključa polasti kdo drug, dobi popoln in nepovraten nadzor nad denarjem. Vse transakcije se zapisujejo v večen zapis, imenovan blockchain.

Bitcoin ima vrsto prednosti. Neznanec (neznanci?) s psevdonimom Satoshi Nakamoto je bitcoin zasnoval z namenom prenosa denarne moči od bank in držav k ljudem. Ker je decentralizirana denarna enota, je ne nadzira nobena banka ali državna ustanova. Čeprav so transakcije vidne in zapisane, jih je praktično nemogoče ustaviti. Odklon od običajnega bančnega poslovanja, kjer so zamrznjeni računi in nadzor nad denarnim tokom del vsakdana, bitcoin ustoliči v vlogi osrednje valute kiber kriminalcev. Bitcoin omogoča preprosta mednarodna nakazila in lagodno življenje zunaj dosega radarja.

Osrednja težava bitcoina je plačevanje. Ker se transakcije opravijo na deset minut, je uporaba digitalnega plačilnega sredstva vprašljiva. Teoretično bi znotraj desetih minut lahko zapravljali v treh različnih trgovinah, na koncu pa bi bila poplačana zgolj ena. Tudi nakazila med podjetji so zaradi dinamične narave, kjer vrednost skokovito narašča (in pada), milo rečeno problematična. Kljub naštetim oviram se najdejo tako prodajalci kot podjetja, ki bitcoine radi vzamejo v zakup.

Za oštarijo

Zadnjih nekaj mesecev se zdi, kot da so vsi ponoreli za bitcoini in drugimi kriptovalutami. Mnenja se sicer krešejo med tistimi, ki so prepričani, da je to naslednji tehnološki korak za človeštvo, in onimi, ki trdijo, da gre za nateg, za balon, ki bo vsak hip počil. Kot sem v preteklosti že pisal, se ne vidim ne na eni, ne na drugi strani te debate. Razumem obe strani, vsako po svoje. Tehnologija se mi zdi zanimiva, prepričan sem, da bo nekaj od tega obstalo, kaj točno (bitcoin, etherium, kaj tretjega), pa ne vem.

A kljub temu sem se za te reči zanimal že pred leti, konkretno proti koncu leta 2013, ko se je cena začela bliskovito dvigovati, najprej do 200, nato 300, na vrhuncu je dosegla dobrih tisoč dolarjev (in nato seveda padla, za kar nekaj let). Zelo zanimivo pa je moje prvo kupovanje bitcoina. Spletnih strani, ki bi se s tem ukvarjale, je bilo sicer veliko (slovenski Bitstamp je bil že takrat med večjimi), a je bil postopek tam za začetnika še nekoliko konfuzen.

Enostavna rešitev je bila spletna stran Localbitcoins.com. Gre za stran, kjer sicer moramo izvesti osnovno verifikacijo, a je ta hitrejša in enostavnejša od (vsaj takratnih) verifikacij na borzah, saj strani nismo povezali z našim bančnim računom. Deluje namreč tako, da nas poveže z ljudmi iz naše okolice (denimo Ljubljane), ki bi radi prodali ali kupili bitcoin.

Še danes se spomnim, kako sem se nekega poznega popoldneva po službi dobil z nekim človekom, s katerim sva se prek omenjene spletne strani zmenila, da od njega kupim tistih 0,4 bitcoina (se mi zdi). Videti je bilo (vsaj tako si predstavljam) kot prizor iz filmov, kjer si dva sumljivca izmenjata kovček z denarjem/orožjem/tajnimi dokumenti. Sredi parkirišča, za neko gostilno, po klasičnem »a ti si CoinMaster383?« in »ja, ti pa MrAdmin?« sva si izmenjala nekaj gotovine, na drugi strani pa sta se najina telefona sporazumela s pomočjo kode QR. Po nekaj sekundah sta telefona potrdila, da je delček bitcoina po novem v moji denarnici. Še par minut kramljanja o tem, kako bo zdaj treba to pustiti pri miru in »bo šlo gor«, in stvar je bila urejena.

Kmalu zatem sem si le uredil račun tudi na spletni borzi, strani Localbitcoins.com pa nisem nikoli več uporabil. Hiter pogled tudi sicer razkrije, da je dejavnost na njej sicer močno upadla. Prodajalcev (in kupcev) v Sloveniji je razmeroma malo, bistveno manj kot takrat, ko sem stran tudi sam uporabil. Razlog je seveda preprost – danes je prijava in ureditev računa pri kateri izmed borz silno enostavna, nakup kriptovalut pa tam hitrejši, enostavnejši in varnejši.

Bral sem namreč o primerih, ko so bili ljudje prek te strani tudi oropani. Nepridiprav je oddal oglas, češ da proda N bitcoinov za X tisoč dolarjev, ko je kupec s svojimi novci prispel, pa so ga tam pričakali z orožjem. Ljudje so se tako raje dobivali na javnih mestih, tudi pred policijskimi postajami.

Bitcoini so sodobno zlato iz več razlogov. Glavni je strma rast njihove vrednosti, ki se veča skladno z razširjenostjo in sprejemljivostjo. Če bi jih na začetku letošnjega leta kupili namesto skromne garsonjere v Ljubljani, bi bili v času pisanja tega članka milijonarji. Če bi se zanje odločili še kakšno leto ali dve prej, nam loto dobitniki ne bi segli niti do kolen. Bitcoinov nikoli ne bo več kot 21 milijonov, saj je končna številka zapisana v izvirno kodo kriptovalute. Rudarji (zlatokopi), ljudje, ki prispevajo strojno moč za izračunavanje posebnega algoritma, za kar so nagrajeni z bitcoini, bodo stroje ustavili sredi dvaindvajsetega stoletja. Določeni ekonomisti končnost bitcoina pozdravljajo, saj za inflacijo po svetu krivijo banke in države, ki so v preteklosti natisnile preveč denarja. Kaj bo alternativni pristop pomenil za denarno enoto v prihodnosti, danes ne ve nihče.

Poskrbimo za varnost

Prednostna naloga vsakega nadobudnega vlagatelja je zaščita računalnika, telefona ali tablice, kjer so shranjeni bitcoini, saj bo tudi najvarnejša digitalna denarnica ob nepremišljenosti posameznika izpostavljena najrazličnejšim zlorabam. Nameščanje piratskih iger in drugih programskih izdelkov, odpiranje priponk neznanih pošiljateljev ter klikanje sumljivih spletnih povezav močno odsvetujemo. Priporočeno je redno zaklepanje zaslona, zaščitenega z geslom, številčno kodo ali prstnim odtisom, šifriranje podatkov na napravi, vestno posodabljanje sistema in nameščenih aplikacij ter uporaba protivirusnega programa.

Med varnejše digitalne denarnice uvrščamo namenske ključe za shranjevanje kriptovalut, kakršen je Ledger Nano S.

Med digitalnimi mošnjami je za hrambo večjih vsot dobro izbrati tako imenovano hladno denarnico, ki ni povezana v omrežje. To pomeni, da je kraja denarja možna zgolj, če ima zlikovec fizični dostop do nje. Uporabimo lahko papirnato ali strojno denarnico. Med slednje uvrščamo namenske naprave za varno hranjenje kriptovalut (Trezor, Ledger). Druga možnost so aplikacije, namenjene hrambi bitcoinov. Dobimo jih na uradnih spletnih straneh menjalnic oziroma trgovin s kriptovalutami. Pred uporabo preverimo digitalni podpis izbrane aplikacije in jo zaščitimo z geslom ali številčno kodo. Tretja možnost so spletne denarnice, ki so praviloma ustrezno zaščitene, a jih upravlja tuja oseba, ki je lastnik zasebnega ključa. Če nam upravitelj storitve iz kakršnegakoli vzroka prepove dostop, lahko privarčevani denar hitro izgubimo. Velja pravilo, da v spletu hranimo le manjše zneske, ki si jih lahko privoščimo izgubiti.

Dvostopenjsko preverjanje pristnosti ob prijavi zahteva vnos unikatne številčne kode, ki jo prejmemo na povezani telefon. Običajna privzeta nastavitev je pošiljanje sporočila SMS, še varnejša možnost pa je uporaba namenske aplikacije, kot je na primer Google Authenticator.

Pred prvim nakazilom denarja v katerokoli denarnico moramo poskrbeti za njeno varnostno kopijo, ki jo hranimo na vsaj dveh lokacijah in na različnih nosilcih. Na videz odvečen korak se bo ob odtujitvi naprave, okvari računalnika, poplavi, požaru ali drugi nesreči izkazal za zlata vrednega. Ker spletne denarnice ne moremo enako varovati, si nastavimo dvostopenjsko preverjanje pristnosti. Večina priljubljenih spletišč za trgovanje z bitcoini to tehnologijo podpira in priporoča. Pri prijavi moramo poleg običajnega gesla vpisati še edinstveno, časovno omejeno kodo, ki jo prejmemo s sporočilom SMS ali si jo izmisli namenska aplikacija. Priporočljiva je slednja pot, saj je uporaba storitve, kakršna je Google Authenticator, ob izgubi ali kraji telefona veliko varnejša kot prejemanje teh sporočil.

Izdelava papirnate denarnice

Papirnata denarnica sodi med varnejše načine shranjevanja bitcoinov. Osebni ključ za nadzor nad valuto v lasti si namesto v računalnik shranijo oziroma natisnejo na papir. Postopek je preprost, najlažje se je odpraviti na spletišče Bitaddress.org in z naključnim tipkanjem po tipkovnici ter premikanjem miške po zaslonu ustvariti zasebni naslov, kamor brez skrbi shranimo večje količine bitcoinov. Naslov v podobi kode QR si natisnemo in fizično shranimo poljubno število kopij. Poraja se pomislek: čeprav spletna stran naključno generiranih naslovov ne hrani, smo pri ustvarjanju povezani v splet, to pa pomeni, da je naše početje izpostavljeno tujim očem.

Papirnato denarnico izdelamo na spletišču Bitaddress.org

Varnostno zavednim uporabnikom spletišče Bitaddress.org ponuja prenos aplikacije, ki za ustvarjanje naključnega naslova ne potrebuje spletne povezave. Poleg programa Bitaddress potrebujemo še datoteko ISO operacijskega sistema Ubuntu in orodje LiLi za izdelavo zagonskih ključev USB. Najprej zaženemo LiLi in v računalnik vstavimo poljubni ključek USB. V uporabniškem vmesniku programa LiLi izberemo ključek, možnost ISO/IMG/ZIP, formatiranje Format the key in FAT32 in postopek zaženemo s pritiskom na ikono s podobo strele (Click the lightning icon to start the installation). V drugem koraku odpakiramo program Bitaddres, ki smo ga z istoimenskega spletišča prenesli v datoteki ZIP, in ga prav tako kopiramo na ključek UBS.

Ob pomoči ključka USB, programa LiLi in operacijskega sistema Ubuntu lahko izdelamo papirnato denarnico brez povezave v splet. To prepreči, da bi naslov, na katerem bomo shranjevali bitcoine, zašel v neprave roke.

V nadaljevanju računalnik odklopimo iz omrežja in zaženemo s ključa. Na pozdravnem zaslonu operacijskega sistema Ubuntu izberemo možnost preizkusa Try Ubuntu. Ko se sistem naloži, najprej namestimo tiskalnik System Settings/Printers/Add, nato odpremo spletni brskalnik Firefox in ga usmerimo na naslov file:///cdrom/bitaddress.org-master/. Uporabimo povezavo BitAddress.org.html. Zažene se soroden vmesnik, kjer s premikanjem miške in tipkanjem po tipkovnici ustvarimo unikaten naslov. Natisnemo ga in shranimo. Naslov denarnice delimo s kodo na levi strani lista.

Nakup

Za nakup bitcoina moramo najprej izbrati ustrezno borzno platformo. Za začetek si oglejmo delo z najbolj priljubljeno menjalnico kriptovalut na svetu, Coinbase, nato bomo pokukali še v zakulisje poslovanja slovesne storitve Bitstamp. Ne glede na izbiro se moramo pri ponudniku najprej registrirati. Postopek je povsod podoben, a se razlikuje po zahtevnosti. Navadno je poleg vnosa osebnih podatkov treba dokazati lastno identiteto, pri uporabi storitve Coinbase zadostujeta sliki prednje in zadnje strani osebne izkaznice. Registracija je praviloma brezplačna, prav tako vodenje računa, izdelava in upravljanje digitalne denarnice. Plačujejo se zgolj transakcije.

Ob vsakem nakupu oziroma transakciji plačamo provizijo, ki je odvisna od višine vloženega zneska in poslovnih pravil izbranega ponudnika.

Čeprav je Satoshi Nakamoto v smernicah za bitcoin zapisal, da provizij pri prenosu denarja ni, se v praksi izkaže nasprotno. Resda lahko bitcoin med prijatelji kroži zastonj, a na borznih platformah je treba zanj plačati. Coinbase ima enotno provizijo za nakupe pod 200 dolarji, ki je 2 evra. Obilnejši nakupi se zaračunavajo v odstotkih, 4 % pri plačilu s karticami, 0,15 % pri bančnih transferjih. Nakup na Petrolu ali dvig na Bitnikovih bankomatih sta lahko še dražja, tam sta proviziji 7 in 6,5 odstotka vložene vrednosti. Na prvi pogled se zdijo provizije oderuške, a je treba vedeti, da je tako poslovanje stalna praksa, le pri bitcoinu bodejo v oči. Pri nakupu kilogramske zlate palice trgovci praviloma zaračunajo dva in pol odstotka provizije, 10 gramska ploščica nas olajša za 7 % njene vrednosti, gram pa dodatno plačamo kar s sedemnajstimi odstotki njegove vrednosti.

Po uspešnem preverjanju pristnosti nas izbrana borzna platforma potrdi za nakup in prodajo bitcoinov in drugih kriptovalut, ki jih podpira. O uspešni potrditvi nas Coinbase obvesti po elektronski pošti. Obenem s potrditvijo nas počasti z osebno digitalno denarnico, ki je sprva prazna. Napolnimo jo z nakazilom SEPA z bančnega računa ali s pomočjo kreditne kartice (Visa, MasterCard). Pri izpolnjevanju položnice SEPA za nakazilo v tujino moramo pozorno izpolniti predvsem podatke o prejemniku in referenčno številko nakazila po navodilih borzne platforme CoinBase. Bitcoine kupujemo tako, da v obrazec spletne ali mobilne aplikacije vnesemo količino kriptovalute ali želeni znesek v evrih. Ob astronomski (trenutni) ceni enega bitcoina je dobro vedeti, da lahko kupimo tudi samo nekaj tisočink enote. Nakup bitcoinov se bo po tedaj veljavni tržni ceni izvedel v trenutku, za prenos v digitalno denarnico pa si bo sistem praviloma vzel več časa.

Bitcoin spreminja besedišče

Priljubljenost bitcoina je zaznati na vseh področjih. Besedna zakladnica angleškega jezika je na primer bogatejša za besedo hodl, ki nakazuje pretirano nasprotovanje prodaji denarne enote v vzponu. Namerno napačno črkovanje angleške besede hold je namenjeno prepričevanju omahljivcev, ki bi želeli vloženi denar z obrestmi predčasno unovčiti. Med privrženci bitcoina velja namreč prepričanje, da rast vrednosti kriptovalute še dolgo ne bo zastala.

Kupljeni bitcoini bodo v digitalni denarnici varno shranjeni. Kadarkoli jih lahko pretvorimo nazaj v evre, si jih nakažemo na bančni transakcijski račun ali pošljemo drugam. Postopek nakupa in prodaje bitcoinov je na platformi Coinbase prijazen do uporabnika in varen. Na drugih platformah je veliko bolj zahteven in tehničen za uporabo, zato ga začetnikom toplo priporočamo. Nakup bitcoinov je v Sloveniji (in drugih državah EU) povsem legalen, donosi pri prodaji pa neobdavčeni, saj gre pri bitcoinu za denarno enoto kot vsako drugo.

Bančni transakcijski račun s storitvijo Coinbase povežemo z minimalnim nakazilom SEPA.

Razširjenost in priljubljenost bitcoina med drugim dokazuje ponudba slovenskega Petrola, ki na tristodvajsetih bencinskih servisih po Sloveniji ponuja nakup največje kriptovalute na svetu. Postopek je preprost, na prodajnem mestu kupimo bitcoin kupon za 20, 50, 100 ali 200 evrov, nato unikatno številčno kodo z njega vnesemo na spletni www.bitins.net in ji dodamo naslov digitalne denarnice, ki ga pri uporabi mobilnega programa storitve Coinbase dobimo s klikom ikone kode QR pod Accounts/BTC Wallet. Izberemo Copy Address in naslov kopiramo v obrazec spletišča Bitins. Po pritisku na gumb Unovči se kupljeni bitcoini pošljejo v digitalno denarnico Coinbase. Transakcija ni takojšnja, zato je potrpljenje ob čakanju na posodobljeno stanje v denarnici nujno. Postopek nakupa bitcoinov na enem izmed bencinskih servisov podjetja Petrol je med enostavnejšimi načini vlaganja v kriptovalute v Sloveniji, k temu pripomore tudi spletišče Bitins, ki nam pri povezovanju z digitalno denarnico pomaga v slovenščini.

Digitalna denarnica storitve Coinbase poleg bitcoina sprejema še ethereum in litecoin. Za lažje (beri: hitrejše) kupovanje in prodajanje si ustvarimo denarnico za evro.

Malce zahtevnejše je poslovanje s slovensko borzo Bitstamp, ki sta jo leta 2011 ustanovila Damijan Merlak in Nejc Kodrič. Več zapletenosti, počasno in zahtevno preverjanje pristnosti slovenska storitev odtehta s podrobnimi analizami in grafi transakcij ter nizkimi provizijami. Postopek nakupa zajema nakazilo denarja, s katerim nato kupujemo različne kriptovalute na čelu z bitcoinom. Pri delu se zdi, da Bitstamp vedno zahteva korak več od storitev, prijaznejših do uporabnika, kakršna je Coinbase. Zaplete se že pri rabi mobilne aplikacije, ki jo je treba najprej povezati s spletnim računom, a prek nje nakazila niso mogoča. Najedajo tudi daljše čakalne dobe tako pri avtorizaciji računa kot pri različnih transakcijah. V celoti gledano je, vsaj za začetnika, Coinbase veliko boljša izbira.

Bitcoine je v Sloveniji najenostavneje kupiti na enem izmed bencinskih servisov podjetja Petrol. Na računu dobimo izpisano unikatno številčno kodo, s katero prek spletišča bitins.net bitcoine prenesemo v digitalno denarnico.

Prodaja

Bitcoine je laže kupiti kot prodati, tega se zaveda tudi spletna borza Coinbase, ki nam priskoči na pomoč. Ko se odločimo za prodajo bitcoinov, imamo na voljo dve poti. Kriptovaluto lahko prodamo v spletu ali osebno. Vsaka izmed poti ima svoje prednosti in slabosti. Najbolj priljubljen način je prodaja bitcoinov v spletu, kjer poiščemo kupca, menjalnico ali borzo. Evre dobimo iz bitcoinov največkrat z nakazilom SEPA. Slabost pristopa so daljše čakalne dobe in višji stroški. Pri prodajanju prek spletne borze spletišča ponavadi zahtevajo še več dokazil o verodostojnosti uporabnika, poslati jim moramo kopije osebne izkaznice, vozniškega dovoljenja, potnega lista in včasih še dodatno narediti aktualen sebček z na listu napisanim imenom izbranega ponudnika. Večkratno prodajanje in kupovanje, ko kupujemo v času padanja vrednosti in prodajamo na vrhuncu, nam spletne borze omogočijo z namenskimi denarnicami, Coinbase na primer z EUR Wallet.

Bitstamp težave pri uporabi storitve odtehta tudi s podrobnimi analizami in grafi transakcij.

Lažji in cenejši način je osebna prodaja, kjer se s kupcem fizično srečamo, pošljemo bitcoine na naslov s skeniranjem kode QR na njegovem telefonu in prejmemo denar. Interesente poiščemo prek prijateljev, med oglasi ali na posebnih spletiščih, kakršno je LocalBitcoins. Finsko spletišče je bilo svojčas alfa in omega prodajanja bitcoinov v živo tudi na sončni strani Alp, danes pa je krajevnih uporabnikov na žalost precej manj. Največja slabost prodaje v živo je morebitna nevarnost. Če kupca ne poznamo, se na kraj srečanja odpravimo s prijateljem ali dvema. Naivnežem se lahko pripeti čuda stvari. Več o prigodah pri fizičnem kupovanju in prodajanju bitcoinov si preberite v ločenem prispevku.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki