Jabolčni strup v malem

Ko v zadnjih nekaj letih pogovor nanese na Applove naprave, gre večinoma za majhne, prenosne naprave, predvsem iPhone in iPade. Če se že pogovarjamo o računalnikih, pa večina uporabnikov najprej pomisli na prenosnike te znamke. Po dolgem času se spet govori tudi o Applovih namiznih računalnikih.

Apple je prvi računalnik z imenom Mac Pro predstavil leta 2005, njegov predhodnik je bil računalnik Power Mac G5. Slednji je uporabljal IBMove procesorje PowerPC, za Mac Proja pa so že preklopili k Intelu, takrat z dvojedrnim procesorjem Xeon. Kasneje so računalnik večkrat izboljšali, šlo je predvsem za vgradnjo zmogljivejših procesorjev in več pomnilnika, v zadnji iteraciji pa so omogočili tudi uporabo pogonov SSD. Kljub temu se je kar nekaj let čakalo večji korak naprej, saj se je več let zdelo, kot da so zmogljive namizne računalnike potisnili na razvojni stranski tir.

Sredi lanskega leta pa so na konferenci Apple Worldwide Developers Conference (WWDC) le predstavili novo generacijo računalnika Mac Pro. Računalnik je bil povsem drugačen od modelov, ki smo si jih dotlej predstavljali pod oznako delovne postaje. Več kot pol leta kasneje smo napravo dobili tudi na preizkus.

Najbolj nenavadno je fizično oblikovanje. Predhodnik je imel leta in leta praktično enako obliko povsem klasičnega, velikega namiznega računalnika. Zaradi izdatne uporabe aluminija je bil to nadvse težak računalnik, v ohišju pa je bilo veliko prostora za (recimo) vgradnjo dodatnih diskov. Za novi model smo slišali komentarje, da spominja na aluminijast koš za smeti ali na vrč za hlajenje vina. Gre za presenetljivo majhen valj (v višino meri 25 centimetrov), ki pa je kljub temu še kar težak.

Težo prispeva seveda aluminij, iz katerega je narejeno ohišje. V Applu so uporabili zanimivo zasnovo, pri kateri je na sredini naprave veliko trikotno hladilno rebro, na njegove zunanje stranice pa so pritrdili strojno opremo. Na dveh stranicah sta grafični kartici (čez eno od njiju je dodan mali pogon SSD), na tretji pa (praktično) vse drugo – matična plošča, na kateri je tudi procesor, pomnilnik in vsi vmesniki. Nad hladilnim rebrom je velik ventilator, ki vleče zrak čez vso višino računalnika. K hlajenju nekaj prispeva tudi zunanje (aluminijasto) ohišje, ki med večjim segrevanjem odvaja kar nekaj toplote. Zanimivo, da lahko ohišje odstranimo brez težav (temu je namenjen jasno viden zatič na zadnji strani), sami lahko zamenjamo oziroma dodamo pomnilniška rebra. Računalnik ostane tudi med daljšim mučenjem silno tih.

V Applu stavijo na vmesnike Thunderbolt, USB je šele na drugem mestu. Zanimiva je vgradnja dveh gigabitnih omrežnih vmesnikov.

Toplote je med resnim delom kar veliko, saj je tudi najosnovnejši model (ki smo ga preizkusili mi) zelo zmogljiv. Osnovo predstavlja Intelov štirijedrni, osemnitni procesor Xeon, model E5-1620 v2, katerega osnovna frekvenca je 3,7 GHz. Ta se po potrebi zviša na 3,9 GHz. Pomnilnika je v osnovni postavitvi 12 GB, gre za pomnilnik DDR3, katerega vodilo deluje pri 1866 MHz. Kot rečeno, ga lahko sami nadgradimo (v testnem modelu so bila tri vodila zasedena, eno pa prosto). Računalnik podpira do 64 GB pomnilnika (štirikrat po 16 GB).

Za hrambo podatkov je na voljo pogon SSD velikosti 256 GB, omislimo si lahko tudi večje zmogljivosti, konkretno 512 GB in 1 TB. Zaradi zasnove računalnika pa žal ne moremo vgraditi dveh (ali več) pogonov. To pomeni, da si ne moremo omisliti redundance v obliki polja RAID. Za premagovanje teh ovir bo treba izkoristiti vmesnike Thunderbolt (več o njih malo niže).

Video

Video prispevek o novem profesionalnem Macu si lahko ogledate na spodnjem naslovu: www.monitor.si/macpro

Najpomembnejši člen novinca sta dve grafični kartici, v osnovni postavitvi gre za kartici AMD FirePro D300, če nam nista dovolj, pa si lahko omislimo kartici FirePro D500 ali FirePro D700. Osnovni D300 imata vsaka po 2 GB pomnilnika GDDR5 in prinašata res vrhunske zmogljivosti – seveda za programe, ki podpirajo uporabo oziroma pospeševanje ob pomoči grafičnih kartic. Takih programov je ta hip razmeroma malo – najočitnejši je Applov lastni program za profesionalno obdelavo videa, Final Cut Pro. Decembra pa so v Adobu izdali novo različico programa Premiere Pro (CC 7.2), ki tudi prinaša podporo omenjenim karticam. V času pisanja je torej programov, ki bi znali izkoristiti nove grafične kartice, razmeroma malo, a verjamemo, da jih bo s časom vedno več. Ta hip pa bodo njihove zmogljivosti izkoristili predvsem zahtevnejši obdelovalci videa, ki uporabljajo enega izmed prej omenjenih programov. Tudi drugi bodo sicer z njim zelo zadovoljni, a bo velik del njegove zmogljivosti ostal neizkoriščen.  

Zagnali smo tudi nekaj benchmarkov, konkretno Geekbench 3, kjer se je (po pričakovanjih) zelo dobro obnesel – meritve si lahko ogledate v tabeli, kjer smo mu ob bok postavili službeni računalnik Windows s procesorjem i7-920 (2,67 GHz) in domači iMac (letnik 2011) s procesorjem i5-2400s.

Omenili smo že, da trenutno ni možnosti, da bi vgradili več kot en disk. v Applu očitno vse stavijo na vmesnik Thunderbolt – novi Mac Pro ima kar šest teh vmesnikov (konkretno v različici Thunderbolt 2). O vmesniku smo sicer že pisali, tu velja poudariti možnost zaporednega priključevanja naprav in izredne hitrosti, zaradi česar naj nam ne bi zmanjkalo možnosti za priklop. Na vgrajene vmesnike lahko hkrati priključimo tri monitorje, ki podpirajo ločljivost 4K, ali pa šest klasičnih monitorjev. Zadaj so še štirje vmesniki USB 3.0, en izhod HDMI in dva omrežna vmesnika, ki seveda podpirata gigabitne hitrosti. Slednja lahko uporabimo tudi vzporedno za doseganje še višjih omrežnih hitrosti. Vgrajena sta tudi vmesnika WiFi (ta podpira tudi standard IEEE 802,11 AC) in Bluetooth (4.0). Za zvok sta na voljo klasični izhod za slušalke in vhod za mikrofon, vgrajen je celo zvočnik.

Novi Mac Pro je vsekakor nadvse zanimiv računalnik, a še zdaleč ni za vsakogar. V tem trenutku so njegovi potencialni kupci tisti, ki profesionalno uporabljajo programe za montažo videa in jim je dragocena vsaka minuta, ko čakajo, da se video obdela oziroma zakodira. Pri tem ne smemo pozabiti na vmesnike, sploh če že imamo več monitorjev, ki jih imamo trenutno priključene prek vmesnikov DVI. Imamo občutek, da bo eden izmed prvih nakupov kaka Thunderbolt priklopna postaja, s katero bomo dobili še kak vmesnik USB več. Seveda bomo potrebovali tudi kakšno hitro odložišče z veliko prostora, ki ga terja video, to pa spet ni poceni. Še najbolje se obnesejo diskovna polja z vmesnikom Thunderbolt, katerih cena je vse kaj drugega kot nizka.

Osnovna različica velja dobrih tri tisoč evrov. To seveda ni malo, a so primerljivo zmogljivi računalniki drugih znamk tudi cenovno povsem primerljivi. Seveda si lahko sami sestavimo podobno zmogljiv računalnik za manj denarja, tu so največja spremenljivka grafične kartice, saj so profesionalne kartice same po sebi zelo drage. Sestavimo si lahko primerljivo zmogljiv računalnik tudi z manj profesionalnimi komponentami, denimo s cenejšim procesorjem i7 (namesto Xeon) in grafičnimi karticami, namenjenimi igričarjem. Te so (vsaj po naših preizkusih) po zmogljivostih zelo primerljive s profesionalnimi modeli, a je pri njih več težav s segrevanjem in življenjsko dobo.

V tako početje se bodo spustili le najbolj zagnani, na katere Apple niti ne meri. Mac Pro je namreč odlična in uravnovešena celota, ki ponuja vrhunske zmogljivosti ob razmeroma nizki porabi energije (ob mirovanju smo izmerili približno 45 W, ob polni obremenitvi procesorja pa malenkost čez 200 W, kar se tudi ujema s podatki izdelovalca) in izredno tihem delovanju.

Meritve hitrosti z Geekbench 3

Apple Mac Pro (2014)

Delovna postaja.

Izdeluje: www.apple.com

Prodaja: www.epl.si

Cena: 3174 EUR (osnovni model).

✓    Zmogljivost, možnost priklopa treh monitorjev 4K, tiho delovanje.

✗    Slabe (in drage) možnosti nadgradnje, cena.