Dosje ARNES
ARNES (Academic Reasearch Network of Slovenia) velja za pionirja uvajanja interneta v Sloveniji. Medtem ko so se amaterski komercialni ponudniki elektronskih komunikacij še bolj "igrali" z elektronskimi oglasnimi deskami (BBS) in se je Telekom Slovenije zaman "trudil" z videotekstom (kot predhodnikom grafičnih komunikacij), je ARNES svojim uporabnikom že leta 1992 ponujal "polnokrvni" dostop do svetovnega interneta.
Pretežni del stroškov za delovanje Arnesa pokriva Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, največ 10 % sredstev predstavljajo viri Evropske unije in okrog 9 % izvira iz njegovih tržnih dejavnosti. Lanskoletni proračun ARNESa je bil 5,5 milijona evrov, zaposlenih je 35 ljudi. Najpomembnejša ARNESova storitev je zagotavljanje internetne povezljivosti za akademsko, raziskovalno, izobraževalno in kulturno skupnost, ki jo ARNES izvaja prek različnih vrst lastnih povezav ali povezav telekomunikacijskih operaterjev. V vsakem primeru uporabniki krijejo zgolj stroške dostopa (infrastrukture), medtem ko se stroški internetnega prometa in vzdrževanja omrežja krijejo iz ARNESovega proračuna. Večkrat se izkaže, da bi uporabniki lahko dobili pri komercialnih ponudnikih dostop do interneta ceneje kot pri ARNESu.
Uporabniki ARNESa
Vlada RS je kot ustanovitelj ARNESa leta 2001 sprejela kriterije za ugotavljanje upravičenosti do povezave na omrežje ARNES, ki jim mora ustrezati organizacija ali posameznik, da lahko uporablja storitve omrežja ARNES. V izjemnih primerih lahko soglasje izda tudi komisija, ki jo sestavljajo predstavniki treh odgovornih ministrstev. Do leta 2001 so bili kriteriji precej ohlapni in deležni številnih kritik, predvsem s strani takratnega vodstva Telekoma oziroma SIOLa (ki so šteli ARNES za nelojalno konkurenco). Res je bilo nekoč med ARNESovimi uporabniki precej "zastonjkarjev" - na primer na račun šolarja je brezplačno uporabljala internet vsa družina ali celo podjetje katerega od družinskih članov), kar pa je bil "prispevek" ARNESa k hitrejšemu razvoju interneta v Sloveniji.
"Zastonjski" uporabnik ARNESove povezave v internet je tudi vsa državna uprava, ki se je na ARNES priključila še v času, ko ni bilo resnih ponudnikov interneta. Po besedah Tomaža Kalina, ki je bil državni sekretar na nekdanjem Ministrstvu za informacijsko družbo, je pri večini (42 od 50) nacionalnih akademskih omrežij članic organizacije TERENA običajno, da svoje storitve ponujajo tudi vladnemu sektorju. Ker pa država nikoli ni naredila javnega razpisa za ponudnika interneta, tudi ne moremo vedeti, ali bi lahko bil kakšen drug ponudnik še cenejši od ARNESa.
Lokalna omrežja
Večino uporabnikov omrežja ARNES sestavljajo organizacije, ki imajo svoje lokalno omrežje stalno povezano v omrežje ARNES (univerze, inštituti, šole, knjižnice, ipd.). Konec leta 2007 je bilo 1127 takšnih organizacij, skupno število njihovih uporabnikov pa naj bi bilo okrog 200.000. Še vedno se 204 organizacije s svojimi omrežji povezujejo v internet prek počasnih klicnih ISDN povezav (do 128 Kb/s), na drugi strani je 228 organizacij povezanih prek hitrih optičnih oziroma ethernetnih povezav (ki danes omogočajo gigabitne povezave). ARNES svojim uporabnikom priporoča, da si sami zgradijo lastno optično povezavo po obstoječih jaških, če je to le mogoče. Srednje zahtevni uporabniki se povezujejo prek širokopasovnih povezav; 602 prek ADSL priključkov Telekoma Slovenije in 72 prek kabelskih priključkov različnih kabelskih operaterjev. Trije uporabniki imajo brezžično povezavo in samo 18 jih še uporablja cenovno neugodne zakupljene vode Telekoma Slovenije.
ADSL dostop
ARNES od leta 2002 dalje ponuja dve vrsti širokopasovnega dostopa prek telefonskih priključkov Telekoma Slovenije; na podlagi pogodbe med vlado RS in Telekomom običajne ADSL priključke in na podlagi dogovora med Telekomom in Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo tako imenovane PPPoE DSL priključke. Druga vrsta priključkov omogoča sicer višje hitrosti, vendar ne zagotavlja stalne prepustnosti (ki je npr. potrebna za videokonference). V obeh primerih ARNESov uporabnik plača Telekomu samo stroške priključka ADSL. Kljub temu so cene višje kot pri komercialnih ponudnikih (čeprav ti v svoji ceni zaračunavajo tako stroške priključka kot stroške interneta). ARNES naj bi ponujal "posebej kvaliteten" širokopasovni dostop, ki naj bi upravičeval višjo ceno, vendar pa Telekom kljub obljubam še vedno ni pripravil mehanizmov, ki bi omogočali nazdorovanje kvalitete.
Individualni dostop
Kabelski dostop in klicni dostop do interneta lahko uporabljajo tudi individualni upravičeni ARNESovi uporabniki (dijaki, študentje, umetniki, invalidi, ipd.), ki sicer dostopajo do interneta prek svoje matične organizacije, za dostop do interneta od doma. Vsi ti uporabniki plačujejo za dostop do omrežja ARNES komercialnim ponudnikom (kabelskim operaterjem oziroma Telekomu Slovenije za klicni dostop), medtem ko ARNES iz svojega proračuna krije stroške infrastrukture (telefonske priključke, klicne strežnike, usmerjevalnike, omrežje ATM, optične povezave in podobno) in internetnega prometa. Teh uporabnikov tako ne bomo našli v letnih poročilih APEKa, saj so skriti med uporabniki komercialnih ponudnikov - katerim povečujejo tržne deleže. Po mnenju Pavleta Gantarja, nekdanjega ministra za informacijsko družbo, individualni uporabniki ostajajo pri ARNESu kljub višjim stroškom zaradi tradicije in ker mu zaupajo bolj kot drugim ponudnikom.
Kabelski dostop
ARNES je leta 1998 začel ponujati kabelski dostop in danes ga ponuja prek omrežij vseh večjih operaterjev po vsej Sloveniji. Ti uporabniki plačajo uporabo priključka neposredno operaterju, ki pa samo za stroške priključka zaračunavajo ARNESovim uporabnikom enako ceno kot svojim uporabnikom za celotno storitev. Glede na to, da so kabelski operaterji praktično lokalni monopolisti, bi tukaj lahko govorili celo o zlorabi monopolnega položaja (diskriminacija), saj očitno kabelski operaterji sami sebi zaračunavajo nižjo ceno priključka kot ARNESu. Število ARNESovih uporabnikov kabelskega interneta je v zadnjih letih počasi naraščalo (od 11.000 leta 2004 na 15.000 leta 2007).
Klicni dostop
ARNES je bil prvi ponudnik, ki je že leta 1992 ponujal svojim uporabnikom klicni dostop do interneta, najprej prek analognih telefonskih priključkov (PSTN) in od leta 1995 dalje tudi prek digitalnih telefonskih priključkov (ISDN). Vse do leta 1999 je ARNES imel več uporabnikov kot SIOL in leta 2000 je bilo uporabnikov že prek 50.000. Z razmahom širokopasovnega in kabelskega dostopa po letu 2001 vztrajno upada število klicnih uporabnikov; leta 2005 je bilo okrog 25.000 uporabnikov, leta 2006 15.000 in leta 2007 samo še dobrih 8.000. ARNES je vložil velika sredstva v infrastrukturo za ponujanje klicnega dostopa, samo za dobrih 5000 telefonskih priključkov je plačal več kot milijon evrov priključnine in je plačeval četrt milijona evrov naročnine na leto. Dodatne stroške je imel, ker je v vsaki omrežni skupini moral postaviti svoj klicni center, saj mu Telekom vse do leta 2001 ni omogočil uporabe posebne telefonske številke za dostop do interneta.
Vrhnja domena .si
ARNES je že od ustanovitve dalje pooblaščena organizacija za registracijo domen pod vrhnjo domeno .si. Leta 1992 je bilo registriranih prvih 15 domen, leta 1993 nadaljnjih 25, leta 1994 še 52 in leta 2007 kar 13.500, tako da je sredi marca 2008 že okrog 53.600 registriranih domen pod vrhnjo domeno .si (ena domena na 37 prebivalcev Slovenije). Leta 2005 je ARNES prenesel registracijo domen na komercialne registrarje, sam pa še naprej upravlja DNS strežnik za vrhnjo domeno .si in administrira domene v domeni .si za svoje upravičene uporabnike (okrog 1000 domen), dodatno pa administrira tudi domene v domeni edus.si, ki je v lasti Ministrstva za šolstvo in šport (okrog 930 domen). Trenutno je v Sloveniji 111 komercialnih registrarjev, pri čemer največjih deset upravlja približno polovico domen. V primeru sporov glede lastništva domene razsoja posebno razsodišče ARDS (Alternative Domain Dispute Resolution) pri ARNESu.
Slovenian Internet Exchange
ARNES je že leta 1994 v prostorih Telekoma Slovenije postavil vozlišče za izmenjavo prometa med slovenskimi ponudniki interneta (SIX), ki ga upravlja še danes, ko je na SIX priključeno poleg ARNESa še 14 ponudnikov. Vozlišče je odigralo važno vlogo pri razvoju interneta v Sloveniji, saj se je slovenski promet lahko izmenjeval neposredno med ponudniki lokalno in ne prek dragih (in nekoč počasnejših) mednarodnih povezav. Vsak ponudnik interneta je moral imeti eno samo povezavo (zakupljeni vod) do SIXa, kjer se je lahko izmenjeval svoj promet z vsemi drugimi ponudniki (namesto da bi se povezoval z vsakim posebej). SIOL, ki se je pojavil leta 1996, pa sploh ni potreboval posebnega zakupljenega voda, saj se je lahko s SIXom povezal kar z mrežnim kablom v sosednjo sobo. Pomen SIXa se je nekoliko zmanjšal, ko so komercialni ponudniki interneta pred leti čez cesto postavili LIX (Ljubljana internet exchange), da ne bi bili odvisni od Telekoma, ki jim za povezavo do SIXa ni dovoljeval napeljevati lastnih optičnih vlaken. Konec leta 2007 je dnevni promet preko SIXa dosegel 88 Terabajtov (v povprečju 10 Gigabitov na sekundo!).
Dodatne storitve
ARNES ponuja svojim uporabnikom tudi vse običajne internetne storitve. Elektronsko pošto pri ARNESu - dobro znani naslov ime.priimek@guest.arnes.si uporablja okrog 40.000 uporabnikov (žal pa ARNESov spletni vmesnik za elektronsko pošto šumnikov ne pozna najbolje). Elektronska pošta je varovana s kombinirano zaščito pred virusi in nezaželeno pošto AVS, ki zavrne skoraj 90 odstotkov pošte (tudi do milijon sporočil na dan). Številni uporabniki imajo svoje spletne predstavitve na spletnem strežniku ARNESa, ki zagotavlja zanesljivo delovanje in hitro odzivnost pri dostopanju. Od lanskega leta spletni strežnik omogoča gostovanje dinamičnih spletnih strani in virtualnih strežnikov. Datotečni strežnik (ftp.arnes.si) danes izgublja na veljavi, saj uporabniki zaradi dobre prepustnosti interneta raje posegajo po originalnih virih. Ne nazadnje, ARNES skrbi za točen čas oziroma za sinhronizacijo časa (strežnik ntp1.arnes.si). Strokovnjaki ARNESa upravljajo center za posredovanje pri varnostnih incidentih v slovenskem delu Interneta (SI-CERT), in tudi sicer svetujejo uporabnikom pri varni uporabi interneta in zaščiti lokalnih omrežij pred vdori ali zlorabami.
Pogled naprej
V začetku tega leta se je ARNES preselil v nove prostore v tehnološkem parku na Brdu in to bo zagotovo dalo nov zagon in nove izzive za delovanje sicer majhne, a odlične in usklajene skupine sodelavcev. Miran Kramberger, kot direktor SIOLa nekoč glavni "konkurent" ARNESa, ki je skušal tudi prevzeti njegove uporabnike, priznava ARNESu pomembno vlogo pri razvoju interenta v Sloveniji, vendar pa meni, da ARNES po nepotrebnem vztraja pri zagotavljanju dostopa do interneta uporabnikom, ki bi jih že zdavnaj lahko prevzeli komercialni ponudniki za nižjo ceno, ARNES sam pa naj bi se raje še bolj posvetil najzahtevnejšim aplikacijam in vsebinam v svojem omrežju.
GÉANT2
Omrežje GÉANT2, naslednik omrežja GÉANT, katerega skrbnik v Sloveniji je ARNES, je v bistvu zasebno internetno omrežje, ki s hitrimi povezavami povezuje vsa nacionalna izobraževalna oziroma raziskovalna omrežja v Evropi. Za razliko od svetovnega interneta, ki nima enotnega nadzornega centra ali regulatorja delovanja, je GÉANT2 centralno upravljano omrežje (upravlja ga organizacija DANTE), s čimer se zagotavljajo velike hitrosti in prepustnosti povezav (trenutna povezava Slovenije je 10 gigabitna). Po potrebi je mogoče določeni organizaciji prek GÉANT2 dodatno zelo hitro "vklopiti" dodatne gigabite. Trenutno se je tak "vklop" v teku na oddelku IJS, ki se ukvarja z obdelavo podatkov CERNovega trkalnika in ki tesno sodeluje z ekipo na Švedskem.
Omrežje GÉANT2 je povezano tudi s preostalim internetom, tako da uporabniki razlike niti ne opazijo. Slovenija je od ustanovitve ARNESa leta 1992 aktivno udeležena v izgradnji in razvoju enotnega evropskega izobraževalnega in raziskovalnega omrežja GÉANT2. Tomaž Kalin, nekoč direktor Instituta Jožef Stefan, je bil nekaj časa tudi direktor organizacije DANTE in direktor Arnesa Marko Bonač je aktiven član vseh teles, ki vodijo projekt GÉANT2. Računsko in podatkovno intenzivne znanstvene raziskave danes ne bi bile mogoče brez podpore izredno hitrih in zanesljivih komunikacij.
Večkrat se izkaže, da bi uporabniki lahko dobili pri komercialnih ponudnikih dostop do interneta ceneje kot pri ARNESu.
ARNES naj bi ponujal "posebej kvaliteten" širokopasovni dostop, ki naj bi upravičeval višjo ceno, vendar pa Telekom kljub obljubam še vedno ni pripravil mehanizmov, ki bi omogočali nadzorovanje kvalitete.
Glede na to, da so kabelski operaterji praktično lokalni monopolisti, bi lahko govorili celo o zlorabi monopolnega položaja (diskriminacija), saj očitno kabelski operaterji sami sebi zaračunavajo nižjo ceno priključka kot ARNESu.