Objavljeno: 26.10.2010 | Avtor: Miran Varga | Monitor Oktober 2010

Domači kino iz škatle

V Sloveniji trg projektorjev za hišni kino velja za nišni, tako vsaj trdijo prodajalci, zato je na voljo le omejeno število predstavitvenih modelov, prodaja pa poteka pretežno po naročilu. Vladarji dnevnih sob torej do nadaljnjega ostajajo veliki digitalni televizorji, pa je to upravičeno? Preizkusili smo deset projektorjev vseh velikostnih, zmogljivostnih in cenovnih razredov.

Za začetek bi si morali uporabniki, ki razmišljajo o nakupu projektorja za domači kino, najprej razjasniti pojem, kaj sploh je hišni oziroma domači kino. Gre za zaprt prostor brez (ali pa s kar najmanj) dnevne svetlobe, to pa dosežemo bodisi z uporabo žaluzij ali rolet na oknih, če si takšnega prostora ravno ne omislimo v kleti. Zavedati se moramo, da je glavno delo projektorja projiciranje svetlobe različnih barv, pri čemer velja, da projektorji lahko naredijo marsikaj, le črno ne morejo svetiti. Prav zato potrebujemo za njihovo idealno okolje čim temnejši prostor. Ne nazadnje tudi v kinodvorani ob ogledu filma ugasnejo luči, mar ne? Uporabnikom, ki jim opisano ne ustreza, svetujemo, naj raje kupijo sodoben televizor.

Obenem so moramo zavedati, da velja na hišni kino gledati kot na celovit sistem, projektor pa je le eden izmed njegovih gradnikov. Projektor tako poskrbi za kar najboljšo video izkušnjo, zato ga velja povezati z ustrezno avdio opremo, saj je zvok prav tako pomemben del kinematografske izkušnje. Namen projektorja ni nadomestiti televizor v dnevni sobi, temveč naj bi ga obravnavali kot njegovo kakovostno nadgradnjo. Projektor namreč ponuja povsem drugačno uporabniško izkušnjo pri ogledu filmov, torej gibljivih slik. Obenem naj spomnimo, da projektorji nimajo sprejemnika tv programov, torej mora to delo zanje opravljati druga naprava, če želimo na njih spremljati program tv postaj.

Nekatere tehnične podatke gre jemati s pridržkom

Uporabniki so se v zadnjih letih zelo razvadili in tehnične naprave pogosto gledajo le skozi številke, čeprav jih te lahko kaj hitro "naplahtajo". Nepoznavalci delovanja projektorjev se navadno najprej zapičijo v ločljivost posameznega modela, kot da je ta odločilna pri prikazu slike. V praksi med prikazovanjem gibljive slike pri ločljivosti 1280 × 720 ali 1920 × 1080 pik ni skoraj nobene razlike, je pa ta zato toliko bolj očitna, ko se gibanje upočasni ali pri ogledu kakovostnih digitalnih fotografij. Še posebej pri slednjem pridejo do izraza "FullHD" projektorji. No, dandanes je tako ali tako že večina projektorjev ločljivosti 1920 × 1080 pik, nižje ločljivosti so namenjene zgolj vstopnim modelom.

V poslovnem svetu velja, da svetilnost projektorja določa kakovost projekcije v osvetljenih prostorih. Čim večja bo svetilnost, tem večja bo kakovost projekcije in na večje platno jo bo moč projicirati. Projektorji za domači kino so v tem primeru izjema, saj se, kot smo že omenili, uporabljajo v vsaj delno zatemnjenih prostorih, zato dosegajo nižje svetilnosti. Ta t. i. moč projektorja je namensko znižana, saj prevelika svetilnost vpliva na kakovost same slike, na barve in kontrast, in to negativno. Svetilnost boljših projektorjev za domači kino je tako okoli vrednosti 1000 do 2000 lumnov, čeprav za optimalno uporabniško kino izkušnjo zadostuje že od 800 do 1200 lumnov. To je ravno prav, saj izdelovalci neredko pretiravajo s podatkom o svetilnosti. Prav tako je treba zapisati, da izdelovalci svetilnost merijo na različnih preglednicah in ne na video vsebinah, saj bi bile v slednjem primeru vrednosti občutno nižje. Z večanjem oddaljenosti projektorja od platna oziroma s povečevanjem platna se svetilnost zmanjšuje s kvadratom razdalje. Dodatno se svetilnost v praksi zmanjšuje še z različnimi nastavitvami jakosti žarnice (varčni načini, denimo "eco", jo dobesedno prepolovijo), zaslonke, temperature barv ...

V zadnjih letih so podivjale tudi številke, ki označujejo kontrastno razmerje. Kontrast je zgolj orientacijska vrednost in prav tako ne pove prav veliko o našem doživljanju projekcije. Številke o kontrastu so izmerjene v optimalnih razmerah (popolnoma črna soba) in večinoma "napihnjene". Lahko da nas bo projektor s kontrastom 5.000 : 1 veliko bolj prepričal kot tak z napisom 60.000 : 1.

Manjkajoči

Na tokratnem preizkusu smo pogrešali nekatere pomembne izdelovalce projektorjev, denimo JVC, NEC in Sanyo, če naštejemo le nekatere, s katerimi smo v preteklosti že imeli opravka in ki bi s svojimi modeli lahko pomembno vplivali na rezultate tokratnega preizkusa. Njihove projektorje bomo preizkusili v prihodnjih številkah, seveda takoj, ko nam jih bodo uvozniki priskrbeli za preizkus.

Brnenje je moteče

Veliko uporabnikov ob nakupu pozablja na preverjanje glasnosti delovanja projektorja. V praksi se izkaže, da je tiho delovanje še kako pomembno, saj brnenje in šum ventilatorja (ali ventilatorjev) lahko uničita še tako zanimivo filmsko vsebino. Na glasnost delovanja vpliva predvsem žarnica (oz. njeno hlajenje), močnejše žarnice pa oddajajo tudi več toplote; to nikakor ni zanemarljiv podatek, saj nam utegne ob ogledu filma v družbi več ljudi in v manjšem prostoru kaj hitro postati vroče.

Za nameček je podatek o jakosti šuma lahko zavajajoč, saj imajo šumi različno "barvo", eni so bolj, drugi manj moteči (čeprav je jakost šuma enaka). Pri nekaterih projektorjih povzroča šum samo ventilator, pri drugih še hitro vrteče se barvno kolo, pri tretjih še avtomatska zaslonka. O vsem tem smo se lahko prepričali tudi na našem preizkusu.

Kaj pa žarnica?

Žarnica oziroma, bolje rečeno, trajanje njenega delovanja in cena zamenjave že pred nakupom begajo marsikaterega potencialnega kupca projektorja. Drži, žarnica je eden najpomembnejših gradnikov projektorja, saj je tista, ki "pošilja" sliko na zaslon oziroma platno. Življenjska doba žarnice je omejena na več tisoč ur, pri sodobnih projektorjih se ta vrednost navadno giblje med 2000 in 4000 urami. Še preden pa vzamete v roke računalnik in si izračunate, kako dolgo boste lahko uživali v filmih z eno žarnico, naj vas presenetimo. Večina uporabnikov namreč ne ve, da se omenjeni podatek dejansko nanaša le na okoli polovico življenjske dobe žarnice, saj takrat žarnica nekako doseže svojo polovično svetilnost, kot jo je imela ob nakupu.

Velja pa spomniti, da žarnice nikakor niso poceni in praviloma stanejo od 200 do 400 evrov. Kot ugotavljajo raziskovalci navad uporabnikov sistemov domačega kina, povprečen projektor v domačem kinu deluje vsega 8 ur na teden, ob takem tempu pa lahko pričakujete, da bo žarnica služila dobrih pet let. Po tem času pa bo verjetno večjo oviro kot sama cena žarnice predstavljajo to, da jo bo teže dobiti. Zato lahko že ob nakupu projektorja investirate tudi v dodatno žarnico. Če se odločite za to potezo, jo obvezno vgradite v projektor in ji privoščite nekaj delovnih ur. Namreč, žarnice, ki so pokvarjene, ponavadi odpovedo v prvih 4 do 10 urah delovanja, zato je bolje, da to ugotovite prej kot po nekaj letih. Žarnice hranite v hladnem in temnem prostoru. K daljši življenjski dobi žarnice pripomore tudi delovanje projektorja pri nekoliko znižani svetilnosti ter redno čiščenje filtra, saj ta povečuje učinkovitost hladilnega sistema, to pa seveda blagodejno vpliva na žarnico.

Dobri in boljši

Ocenjujemo, da so današnji projektorji, vsaj tisti polne visoke ločljivosti, vrhunski izdelki, s katerimi bodo zadovoljni tudi zahtevni kupci. S kakovostnim video gradivom v visoki ločljivosti HD (720p, 1080i ter 1080p) in z nekaj truda pri kalibraciji barv bomo pri večini testiranih projektorjev pri gledanju v (skoraj) popolni temi dosegli odlične rezultate, še posebej, če stene prostora ne bodo bleščeče bele in če bomo uporabili kakovostno platno. Pri gledanju filmov namreč govorimo o vizualnem doživetju, ki se primerja z izkušnjo v kinodvorani, in ne o tehničnih podrobnostih. Posledično se doživetje pri projekciji na platno z diagonalo velikosti med dvema in tremi (ali več) metri ne more meriti z doživetjem pri ogledu filma na danes najbolj razširjenem 42-palčnem (107 cm) digitalnem televizorju s tehnologijo LCD ali plazma.

Uporabljena tehnologija prikaza slike je imela bistveno večjo težo pred leti, kot pa jo ima danes. Včasih je veljalo, da so za domači kino najprimernejši projektorji s tehnologijo DLP, saj naj bi razširjena barvna paleta vrtečih se koles ponujala boljšo barvno sliko. A razvoj ne počiva in danes so jim projektorji s tehnologijo 3LCD, še posebej pa LCoS, več kot le kos, po širini barvnega polja in kontrastnosti prikaza (zahvaljujoč dinamičnim zaslonkam) jih neredko tudi presegajo.

Ne pozabite na platno

Projekcijsko platno je zelo pomemben del projekcijske tehnologije. Če želite dobro sliko, si morate preprosto omisliti tudi projekcijsko platno, saj stene stanovanja enostavno niso ustrezno nadomestilo, vsaj ne pri projektorjih, ki ponujajo visoke ločljivosti. Ta nakup bo vašo denarnico olajšal za nadaljnjih 150 do 200 evrov, a je praktično nujen, saj je kompromisov pri uporabi belo obarvane stene preprosto preveč. Projekcijska platna namreč uporabljajo posebne optično odsevne sloje, ki jim pomagajo kar se da izboljšati kakovost prikazane slike. Če namesto njih uporabljamo preprosto belo steno, izgubljamo kontrastnost, ostrino pa tudi svetilnost slike, skratka, slika tudi približno ne bo takšna, kot jo zmore prikazati sodoben projektor. Naložba v projekcijsko platno, še posebej v njegovo fiksno namestitev, je skrajno dolgoročna, saj platna boljše kakovosti zlahka preživijo več projektorjev.

Pri izbiri projekcijskega platna se ne smemo omejiti zgolj na velikost. To določimo glede na velikost prostora in število ljudi, ki si bo projekcijo ogledovalo. Pri tem veliko ne pomeni nujno tudi dobro, saj v manjših prostorih prevelika slika ni dobra rešitev, ker jo je težko gledati - tako kot, denimo, ogled filma iz prve vrste v kinodvorani.

Projekcijska platna za sisteme domačega kina so najpogosteje na voljo v merah od 180 do 240 cm širine, večji prostori pa si lahko omislijo tudi večja. Izbira velikosti platna je zelo subjektivna. Uporabniki, ki v kinematografih sedijo v prvih vrstah, si bodo vsekakor želeli večjih platen in nasprotno. Osnovna orientacija naj bo, da si kupite platno, katerega širina bo enaka polovici razdalje med postavitvijo platna in mesta, kjer sedi gledalec, ali le malenkost večja. Če torej sedite 4 metre stran od platna, naj bo to široko 2 ali 2,20 m.

Velja še pripomniti, da projektor, ko ga vzamemo iz škatle, še ne pokaže vsega, kar zna, temveč ga je treba ustrezno nastaviti. Nekateri boljši projektorji imajo kalibracijske vzorce že vgrajene, prav tako je avtomatika iz leta v leto bolje razvita in uporabniku močno olajša delo. Pa vendar dodajmo, da je projektor za t. i. fino kalibracijo pripravljen šele, ko žarnica doseže svojih prvih sto ur delovanja, torej segrevanja in ohlajanja, in se ne deformira več (oziroma vsaj v enakem obsegu).

Uporabniki bi se morali tudi zavedati, da nobena kalibracija projektorja ni večna in da velja projektor za kar najboljšo sliko vsakih nekaj sto delovnih ur očistiti (protiprašne filtre) in znova nastaviti.

Pogled v laboratorij

Vsem testiranim projektorjem smo v prostoru poskušali najti kar najbolj idealno kraj za prikaz najboljše možne slike. Med nastavljanjem slike na platnu smo preverili tudi delovanje daljinca in prijaznost uporabniškega menuja ter različnih gumbov do uporabnika. Prav na tem področju so med posameznimi izdelovalci velikanske razlike, vendar jim pri končni oceni nismo namenili večje teže, saj jih uporabniki ne bodo uporabljali prav pogosto. Nasprotno pa nas je zato toliko bolj zanimala tovarniška kalibracija in možnosti nastavitev slike, ki jih projektor privzeto ponuja uporabniku in jih bo velika večina uporabnikov sprejela za svoje. Z zadovoljstvom lahko poročamo, da se je stanje na tem področju zelo popravilo in so vsi "resni" projektorji že ob prvem vklopu zelo dobro pripravljeni za delo.

Kakovost prikaza slike smo poleg testnih vzorcev (Peter Finzel Test Disk, THX Demo Disc II in več drugih visoko ločljivih virov video vsebin na nosilcih blu-ray) preverili tudi s fotografijami visokih ločljivosti, na katerih smo opazovali barvne prehode in realističnost barv (denimo barve kože, belo in črno barvo ...). Priklop računalnika ter različnih večpredstavnih predvajalnikov smo zaradi kar najboljših rezultatov izvedli prek vmesnika HDMI. Subjektivno smo ocenili tudi glasnost projektorja oziroma šum, ki ga povzroča hladilni sistem. Preverili smo tudi oddano toploto, a si projektorji zaradi "vročih izpuhov" tokrat niso nabrali prav veliko negativnih točk, smo pa izmerili velike razlike v glasnosti njihovega delovanja.

Meritev svetilnosti in kontrasta s svetlomerom se tokrat nismo šli (več). Izmerjeni podatki so namreč zelo odvisni od trenutnih nastavitev projektorja, načina delovanja (filmski, igre, dinamični itd.), odprtosti zaslonke in dodatnih funkcij morebitnega vgrajenega slikovnega procesorja. Podatki o svetilnosti lahko pri različnih nastavitvah odstopajo za 2-5-krat, podatki o kontrastu prav tako. Zaradi vse bolj pametne elektronike je pri nekaterih modelih bela slika manj svetla, kot je sicer zmogljivost projektorja (če je bel samo del slike). Rezultati bi bili tako zavajajoči. Še vedno pa drži, da če npr. izdelovalec navaja svetilnost 1000 lumnov, potem je realna svetilnost (odvisno od različnih načinov delovanja) nekje med 250 in 800 lumni. Podobno velja za kontrast, kjer so realne vrednosti med 100 : 1 do 1000 : 1 (in ne 120.000 : 1 ipd, kot navajajo nekateri izdelovalci).

Acer H7530D

Acerjev projektor meri na kupce, ki hočejo za najnižjo ceno dobiti polno visoko ločljivost ("full HD") 1920 × 1080 pik.

Za malo denarja pa ima projektor seveda le najnujnejše; optika ne omogoča velike fleksibilnosti v postavitvi; tudi zoom je skromen, samo 1,2-kraten. Na objektivu lahko nastavimo zoom in ostrino, horizontalnega ali vertikalnega zamika pa ne moremo nastavljati, projektor moramo postaviti v višini sredine slike (objektiv ni ekscentričen, kar se običajno izkaže za bolj uporabno). Projektor ima tudi digitalni zoom in digitalni popravek trapeza, katerih uporabe pa ne priporočamo, saj nujno poslabšata kakovost slike. Projektor ima samo po en HDMI, S-Video, VGA, kompozitni in komponentni priključek, poleg tega pa še servisni priključek RS-232, avdio priključek in USB priključek. Avdio je samo vhod (projektor ima vgrajen majhen zvočnik), ne pa tudi izhod, kar bi bilo praktično, če bi želeli zvok predvajati prek zunanjega ojačevalca in zvočnikov.

Nazivni (in nerealen) kontrast 40.000 : 1 bo tudi v praksi zadovoljil zahtevnejše ljubitelje domačega kina. Projektor nima takih možnosti za kalibracijo barv kot projektorji višjega cenovnega razreda (sploh pa nima slikovnega procesorja), ima pa nekaj zanimivih izvirnih rešitev. Na primer, sliko lahko prilagajamo barvi stene (če nimamo belega ali, še raje, srebrnosivega platna oziroma vsaj bele stene), tako da na projektorju nastavimo barvo stene, na katero projiciramo sliko in projektor bo barve skušal temu prilagoditi. Razumljivo je to bolj zasilna rešitev, a če nimamo bele stene ... Bolj zanimiva je izbira ColorBoost, ki barve "poživi"; to je uporabno predvsem pri predvajanju v slabših svetlobnih razmerah (luči, dnevna svetloba). Najbolj enostavno je izbirati med vnaprej nastavljenimi načini (Standard, BrilliantColor, Movie, Dynamic Black).

Če bi se kdo želel poigrati s stereoskopsko tehnologijo, ima Acer model H5360, ki je združljiv s tehnologijo DLP-Link, vendar pa je njegova ločljivost samo "polovična"; 1280 × 720 pik. Pri slovenskem zastopniku Acerja ga trenutno nimajo.

Acer H7530D

Tip: DLP.

Ločljivost: 1920 × 1080 pik.

Svetlobni tok: 2000 ANSI.

Kontrastno razmerje: 1 : 40.000.   

Cena: 1120 EUR.

Uvoznik: Avtera, www.avtera.si.

Za: Prenosnost, ugodno razmerje cena/kakovost.

Proti: Nefleksibilnost postavitve.   

Epson EH-DM3

V Epsonu, ki je na tokratnem preizkusu največkrat zastopani izdelovalec, so inženirji v zadnjih letih razvili celo falango različnih projektorjev, tudi takih za potrebe domačih filmoljubcev. Pred leti so tako začeli preverjati, kaj vse si uporabniki želijo od projektorja, in po prejemu seznama želja je nastala družina projektorjev EH-DM. Najnovejši predstavnik te serije, EH-DM3, je pravi hibrid, saj v svojem ohišju poleg projekcijske tehnologije združuje tudi večpredstavni predvajalnik DVD in zvočnika. Kot tak naj bi bil idealen za osrednjo napravo manjših zabav, priložnostne oglede športnih dogodkov, navezo z igralno konzolo in tudi občasno gledanje filmov. O tem, da je namenjen delu na več lokacijah, pričata tudi velika plastična ročica ter priložena torba za prenašanje.

Žal je ugodna cenovna umestitev tudi tokrat terjala svoj davek pri tehnologiji. Epson EH-DM3 je namreč edini projektor na tokratnem preizkusu, katerega ločljivost ni dosegala niti polovične visoke ločljivosti. Posledično tudi s prikazano sliko nismo bili zadovoljni, saj je njena kakovost precej odstopala od povprečja tokrat preizkušenih naprav, še posebej pri prikazu fotografij, kar naj bi bilo eno pogostejših opravil te Epsonove škatle. Kljub temu projektor zna visoko ločljive vire "skrčiti" in jih prikazati pri ločljivosti 960 × 540 pik, vgrajeni senzor ambientalne svetlobe pa pri tem sam prilagaja svetilnost projektorja (lahko ga tudi izključimo).

Na projektorju je precej več gumbov kot navadno, saj ima, kot rečeno, tudi predvajalnik DVD, ki ga lahko krmilimo z namenskimi gumbi. Ko smo že pri funkcijah, omenimo, da vgrajeni predvajalnik DVD podpira tudi predvajanje vsebin v zapisu DivX, odkodirati pa zna tudi zvočna zapisa Dolby Digital in DTS. Za vse ljubitelje karaok je družabni projektor opremljen še z vhodom za mikrofon. Epson EH-DM3 ima vgrajen tudi vmesnik USB, prek katerega podpira priklop USB pomnilniških medijev in zna predvajati fotografije (zapis JPEG) ter glasbo (zapis MP3).

Negativno preseneča, da ni nobenih "standardnih" operacij z objektivom, saj ga ni moč premakniti po navpični ali vzdolžni osi, prav tako nima optične povečave. Na voljo je sicer digitalna povečava, a tako pokvari sliko, da uporabo odsvetujemo. Posledično je velikost prikazane slike v celoti odvisna od položaja projektorja, neidealni položaji pa bodo seveda postregli z izzivalnimi trapezi. Velik minus projektorja je tudi njegova glasnost; je posledica možnosti hipnega izklopa, to pa pomeni, da mora biti žarnica v vsakem trenutku dovolj ohlajena.

Epson EH-DM3

Tip: 3 × LCD.

Ločljivost: 960 × 540 pik.

Svetlobni tok: 2000 ANSI.

Kontrastno razmerje: 3000 : 1.

Cena: 768 EUR, žarnica 191 EUR.

Uvoznik: Avtera, www.avtera.si.

Plusi: Koncept projektorja z vgrajenim predvajalnikom, senzor ambientalne svetlobe.

Minusi: Leča brez prilagoditev, slaba slika, glasnost.

Epson EH-TW450

V Epsonu s svojimi projektorji zelo radi merijo na ožje ciljne skupine. Projektor EH-TW450 tako sami vidijo predvsem kot odlično izbiro za ljubitelje hišnega kina, igričarje in športne navdušence. Medtem ko bomo to sodbo pustili za konec, zapišimo, da projektor sodi med svetlejše na tem preizkusu, zato ima nemalo težav s prikazom črne in njenih odtenkov. Slika je ne glede na nastavitve svetla, to pa samo nakazuje, da je bil projektor ustvarjen za delovanje v svetlejših prostorih in temu primerno tudi tovarniško kalibriran. Praktični preizkus je potrdil, da so barve pravilnejše v svetlejšem prostoru, slika pa je v temni sobi veliko presvetla. Omejenim nastavitvam, ki so na voljo, težav ne uspe prav veliko omiliti, kaj šele odpraviti. Na črno barvo lahko pri Epsonu EH-TW450 kar pozabimo, in to je pravzaprav škoda, saj projektor ponuja polovično visoko ločljivost (1280 × 800 pik), ki jo lahko spretno izrabijo tako bogate video vsebine kot tudi sodobne igralne konzole. Slednje se zdijo logičen vir slike, saj se večina igričarjev ne igra v popolni temi ali zgolj ob večerih, temveč tudi čez dan.

Poglavje zase je majhen daljinski upravljalnik, ki ima le malo tipk, pa še te so nerazumljivo majhne za upravljanje z roko odraslega človeka. Tudi uporabniški menu ni med uporabnejšimi, saj je izbiranje in potrjevanje posameznih vnosov na trenutke precej nelogično.

V prid modelu EH-TW450 govori dolga življenjska doba žarnice, svetlobni tok 2500 lumnov pa uporabnik v praksi dojema predvsem kot vroče in glasno delovanje. Projektor je namreč glasen tako v varčnem kot tudi standardnem načinu prikazovanja slike. Prav z vidika glasnosti hladilne rešitve se nam ta Epsonov projektor zdi skrajno neprimeren za uporabo kot domači kino projektor, saj v vsakem trenutku moteče vpliva na spremljanje video signala. Igričarji bi mu lahko v tem primeru še pogledali skozi prste, še najbolj pa bi morebiti zadovoljil športne navdušence, ki v žaru boja pozabijo na glasnejšo okolico ...

Epson EH-TW450

Tip: 3 × LCD.

Ločljivost: 1280 × 800 pik.

Svetlobni tok: 2500 ANSI.

Kontrastno razmerje: 3000 : 1.

Cena: 791 EUR, žarnica 354 EUR.

Uvoznik: Avtera, www.avtera.si.

Plusi: Dolga življenjska doba žarnice.

Minusi: Glasnost delovanja, kakovost slike, daljinec.

Epson EH-TW4400

Epsonov najzmogljivejši projektor na tokratnem preizkusu, model EH-TW4400, sodi med težkokategornike, saj je velik in težak. Laično bi lahko torej ocenili, da je dober, celo zelo dober. Kot je že navada v projektorskem svetu "velikih", je tudi Epsonov model pridobil na številkah, predvsem dinamičnem kontrastnem razmerju, ki je s 130:000 : 1 najvišje med preizkušenimi modeli. V praksi ga po kontrastnosti slike sicer premaga Sonyjev zastavonoša, a tudi EH-TW4400 še zdaleč ni od muh. Močna 200W žarnica ponuja kar 1600 lumnov svetilnosti, kar je za temna okolja celo preveč, a je svetlobni tok projektorja moč z nastavitvami učinkovito zajeziti in uživati ob zelo dobrih prikazih črne barve. Tudi preostala barvna paleta postreže z naravnimi barvami, številne vgrajene prednastavitve pa jih pomagajo prilagoditi uporabnikovemu okusu. Toda opazili smo, da ima tudi Epsonov model nekaj težav pri usklajevanju svetilnosti in kontrasta, zato utegne optimalno nastavljanje od pikolovskega uporabnika zahtevati veliko časa. Slikovni procesor ima namreč razširjen barvni spekter ter več tehnologij, ki skrbijo za prikaz skoraj prave črnine in vselej odličnega kontrasta. Digitalni čip obvlada tudi glajenje gibanja z izračunom in vrivanjem več zaporednih slik. Ta funkcija, s katero so danes opremljeni skorajda vsi "resni" projektorji in dražji televizorji, bo razveselila predvsem najzahtevnejše gledalce, saj opazno polepša gibanje pri športnih prenosih in drugih dinamičnih vsebinah.

Tehnično odličnost dokazuje predvsem objektiv projektorja, ki ponuja kar 2,1-kratno optično povečavo in je izdano premičen v vse smeri, s tem pa močno olajša montažo ne glede na prostor, v katerem je. Čudi le to, da pri dobrih tri tisoč evrov vrednem projektorju upravljanje objektiva ni povsem motorizirano, temveč ostrino in povečavo nastavljamo ročno, prav tako sta na zgornji strani objektiva nameščeni dve kolesci za horizontalni oziroma vertikalni zamik. Prav ročnemu nastavljanju prek kolesc gre manjša zamera nenatančnosti, ki bo tehničnim zanesenjakom v napoto pri iskanju najboljših nastavitev.

Epson EH-TW4400 je odličen projektor za filmskega zanesenjaka, če si ga le lahko privošči. Projektor je pri delovanju v varčnem načinu zelo tih, takrat je lahko slišen zgolj šum dinamične (dvonivojske!) zaslonke. Slednjo je moč tudi izključiti, a so posledice vidne predvsem v izgubi kontrasta. Kljub temu moramo odkrito priznati, da je slika tudi v takšnih okoliščinah še vedno boljša kot pri večini preostalih tokrat preizkušenih projektorjev.

Epson EH-TW4400

Tip: 3 × LCD.

Ločljivost: 1920 × 1080 pik.

Svetlobni tok: 1600 ANSI.

Kontrastno razmerje: 130.000 : 1.

Cena: 2879 EUR, žarnica 443 EUR.

Uvoznik: Avtera, www.avtera.si.

Plusi: Odličen kontrast, zmogljiva optika.

Minusi: Cena, zahtevno filigransko nastavljanje.

Mitsubishi HC7000

Mitsubishijev projektor HC7000 je že starosta med tokratnimi udeleženci preizkusa, saj sta od njegove predstavitve minili že slabi dve leti. Prav zaradi tega je lahko odličen pokazatelj razvoja projektorjev. Upoštevati moramo, da je bil model HC7000 ob splavitvi eden vrhunskih projektorjev za domače kino sisteme in je zato še danes po kakovosti prikazane slike v samem vrhu.

Obračanje objektiva je povsem motorizirano, prav tako tudi določanje povečave in ostrenje. Projektor že takoj postreže z odlično barvno sliko, še posebej navdušujeta globina črne barve in kontrastno razmerje. Svetilnost se je s tisoč lumni očitno prilagodila kakovosti slike, kar je edina pravilna odločitev, saj projektor kar kliče po temni sobi in velikem platnu. Vsega 160-vatna žarnica se odkupi z nižjo porabo energije kot pri konkurenci, manj oddane toplote pa pomeni tudi lažje delo za hladilni sistem. Ta je v varčnem načinu delovanja skorajda neslišen, obenem pa lahko varčnežem občutno podaljša življenjsko dobo žarnice (z 2000 na zglednih 5000 ur!). Zaslonka je tako kot številne druge funkcije nastavljiva, pa tudi če uporabnik njeno delo prepusti avtomatiki, bo prikaz slike opravljen zgledno.

Japonski izdelovalec je s svojimi inženirji ustvaril tehnično zelo napreden projektor, primeren za tehnične zanesenjake. Ob vsej tej tehnični odličnosti so namreč pozabili na prijaznost do uporabnika, saj preglednost in delo z daljincem ter menuji projektorja močno šepajo v primerjavi s sodobnimi konkurenti. K sreči je to za večino uporabnikov postranskega pomena, saj projektor že v osnovi ponuja odlično sliko, ki jo uporabnik s prednastavljenimi načini kaj hitro prilagodi svojemu okusu. Najzahtevnejši pa lahko porabijo nekaj dni in diplomirajo iz dodatnih podrobnih nastavitev barv in slike.

Slikovni procesor v projektorju zna video vsebinam nižjih ločljivosti dodati nekaj kakovosti brez opaznejših anomalij, zato je tudi predvajanje filmov na nosilcih DVD opazno boljše kot pri nizkocenovnih konkurentih. Opremljen z dvema vhodoma HDMI lahko hkrati gosti tudi dva visoko ločljiva vira slike.

Mitsubishi HC7000 kljub starosti še zdaleč ne sodi v pokoj, prav nasprotno. Konkurenca med visoko zmogljivimi projektorji mu je znižala ceno, zato je danes dostopnejši, po prikazani sliki in zahvaljujoč tihemu delovanju pa bi moral soditi v ožji izbor slehernega filmofila.

Mitsubishi HC7000

Tip: 3 × LCD.

Ločljivost: 1920 × 1080 pik.

Svetlobni tok: 1000 ANSI.

Kontrastno razmerje: 72.000 : 1.

Cena: 2.964 EUR, žarnica 348 EUR.

Uvoznik: Lukvel, www.lukvel.si.

Plusi: Kakovost slike, tiho delovanje.

Minusi: Uporabniški vmesnik, daljinec.

Optoma HD20

** preizkus v Monitorju 06/2010

Optoma je z modelom HD 20 eden redkih nejaponskih predstavnikov na tokratnem preizkusu. Kitajski izdelovalec sicer že tradicionalno slovi po ugodnih cenah projektorjev, ki jim je v zadnjih letih dodal tudi zvrhano mero kakovosti. Tudi testna Optoma HD 20 je bila tokrat najcenejši projektor polne HD ločljivosti, a kot ugotavljamo, cenovni kompromis ni občutno pohabil tehnike. Ob ugodni ceni seveda ne moremo pričakovati čudežev, vendar pa bo v večini praktičnih primerov projektor lahko odlično opravljal svojo osnovno nalogo: prikazoval kakovostni video. Projektor preseneča z razmeroma visoko svetilnostjo 1700 lumnov; to mu daje dovolj svetlobne "rezerve" tudi za uporabo ob manj ugodnih svetlobnih razmerah. Kontrastno razmerje (4000 : 1) je za današnje razmere res bolj skromno (vsaj v primerjavi s projektorji LCD), a je to opazno le v ekstremnih razmerah v zatemnjenem prostoru. Temnejši filmski prizori ter, denimo, odjavne špice filmov zato utegnejo pokazati manko globine črne barve. Za razliko od projektorjev s tehnologijo LCD Optoma HD 20 za povečanje kontrasta ne uporablja zaslonke, temveč kontrast poveča s prilagajanjem svetilnosti žarnice, vendar se ta seveda ne odziva tako hitro kakor zaslonka. Očitkov glede barvne palete ni, saj projektor pestrost barvnih odtenkov dosega ob pomoči barvnega kolesa s šestimi barvnimi segmenti, ki se vrti s štirikratno hitrostjo osveževanja slike. V praksi je to povsem dovolj, da učinka mavrice povprečno oko ne bo zaznalo. Upravljanje prek priloženega daljinca s 25 tipkami je preprosto in se dobro dopolnjuje s preglednimi in enostavnimi menuji.

In zdaj k varčevalnim ukrepom in posledicam. Projektor najbolj "varčuje" pri objektivu (lečah), saj je optična povečava zelo skromna, prav tako lahko objektiv le minimalno premikamo po vertikali, po horizontali pa sploh ne. Slednje utegne uporabnika precej omejiti pri postavitvi projektorja, a še bolj kot to bi ga morala skrbeti glasnost naprave. Optoma HD 20 žal ni med tišjimi projektorji; sicer ni nadležno glasna, a bo šum ventilatorja kljub temu motil vsakega ljubitelja filmov. Ob ugodni ceni pa je marsikateri uporabnik pripravljen tudi na takšno odpuščanje.

Optoma HD20

Tip: 1 × DLP.

Ločljivost: 1920 × 1080 pik.

Svetlobni tok: 1700 ANSI.

Kontrastno razmerje: 4000 : 1

Cena: 1199 EUR, žarnica 384 EUR.

Uvoznik: Center projekcije, www.centerprojekcije.si.

Plusi: Majhnost, svetlobna jakost, dobro razmerje cena/kakovost.

Minusi: Glasen ventilator, nefleksibilnost postavitve.

Optoma HD67

Projektor Optoma HD67 je naslednik uspešnega modela Optoma HD65, o katerem smo pred dvema letoma v poletni številki z navdušenjem pisali kot o pravem malem čudu tehnike in mu tudi podelili zlati Monitor. Tehnični podatki so pri nasledniku približno enaki, le da je svetilnost nekoliko višja, 1800 namesto 1600 lumnov, in projektor je zdaj primeren tudi za stereoskopske projekcije, ker je združljiv s tehnologijo DLP-Link (o tem smo pisali v prejšnji številki).

Majhna velikost (in nizka cena) pomeni tudi določene kompromise, ki se jih moramo zavedati; zaradi skromnega zoom objektiva predvsem omejenost pri postavitvi projektorja, ventilator je nekoliko glasnejši, število priključkov je omejeno in projektor nima posebnega (inteligentnega) slikovnega procesorja. Nekoliko višja svetilnost 1800 lumnov pa omogoča zadovoljive projekcije tudi v slabših svetlobnih razmerah, pa tudi na prvi pogled slabši podatki o kontrastu (4.000 : 1) ne pridejo do izraza. Rezerva v svetilnosti pomaga pri stereoskopski projekciji, ko se svetilnost bistveno zmanjša zaradi tehnologije prikazovanja stereoskopske slike, zato priporočamo takšno projekcijo samo v optimalnih svetlobnih razmerah (dobro zatemnjen prostor). Za ljubitelje cinemaskopskih filmov lahko vključimo način "Superwide", ki nam zapolni platno z razmerjem stranic 2 : 1, tako da lahko v hollywoodskih filmih uživamo brez črnih robov.

Projektor ima samo po en VGA, HDMI, S-Video in kompozitni priključek (nima pa komponentnega), poleg tega pa še servisni priključek RS-232 in avdio priključek (tako vhodni kot izhodni). Objektiv ima samo 1,1-kratni zoom in ga ni mogoče zamikati niti gor-dol, kaj šele levo-desno. Postavljen je ekscentrično, tako da je spodnji rob slike nekoliko nad nivojem projektorja (ali zgornji rob slike pod nivojem projektorja, če projektor montiramo na strop). Tudi ostrino moramo nastavljati ročno. Za optimalno sliko se moramo malo potruditi z nastavljanjem barv. Za različne izvore slike (film, računalnik idp.) in različne pogoje prikazovanja lahko izbiramo med različnimi načini prikazovanja (bright, movie, low lamp, presentation, classroom, blackboard, standardni RGB). Po želji lahko vključimo tudi Optomino lastno tehnologijo BrilliantColor, ki poudari barvne odtenke.

Optoma HD67

Tip: DLP.

Ločljivost: 1280 × 720 pik.

Svetlobni tok: 1800 ANSI.

Kontrastno razmerje: 1 : 4000.    

Cena: 900 EUR.

Uvoznik: Center projekcije, www.centerprojekcije.si.

Za: 3D možnosti, odlično razmerje cena/kakovost.  

Proti: Nefleksibilnost postavitve.   

Panasonic AE-4000E

V Panasonicu so v preteklosti izdelali že več vrhunskih projektorjev za hišni kino, tudi take, ki so zmagovali na Monitorjevih preizkusih. Model AE-4000E je še eden izmed kandidatov za tokratni prestol med več kot očitno prevlado izdelkov japonskih izdelovalcev. Kot je že v navadi, nova generacija postreže z močnejšo žarnico s svetlobnim tokom 1600 lumnov in samodejno zaslonko, ki omogoča dinamično kontrastno razmerje do 100.000 : 1. Tako kot Sonyjev velikan je tudi Panasonicov kino projektor opremljen s kopico pametne elektronike, ki zna ustvarjati in vstavljati dodatne slike ter tako narediti gibanje na zaslonu še bolj tekoče, vse to brez vidnih anomalij in trzanja slike.

Od konkurence Panasonic AE-4000E izstopa po lastnem analizatorju video signala, katerega posebnost je na primer možnost nastavitve parametrov slike z dvema hkrati prikazanima kopijama zamrznjene slike. Ena kopija ostaja nespremenjena, na drugi pa lahko medtem neposredno primerjamo učinke podrobnih nastavitev (svetilnost, kontrast, korekcija gama ipd). Tak pristop h kalibraciji projektorja bo seveda navdušil filmofile, večina navadnih smrtnikov pa bo več kot dobro postrežena tudi z nekaj prednastavitvami, ki so dostopne prek majhnega, a osvetljenega in učinkovitega daljinskega upravljalnika.

V primerjavi s konkurenti iz cenovnega razreda nad 2000 evri višja svetilnost AE-4000E kaže zobe, saj je črna barva marsikdaj precej bolj siva kot pri konkurentih, če pa z nižanjem svetilnosti uspemo odpraviti sive odtenke, pa hkrati izgubimo precej podrobnosti na temnejših delih slike. Zoper to nam lahko ob predvajanju visoko ločljivih vsebin pomaga Panasonicov procesor s komercialnim imenom Detail Clarity Processor 3. Svoje delo opravi dobro, a pri tem v sliko vnese nekaj šuma, to pa utegne filmske zanesenjake motiti. Projicirane barve so sicer odlične in, razen že omenjene sivo-črne, zelo naravne.

Projektor, ki po svoji zunanji podobi spominja na veliko črno škatlo z orodjem, si zasluži največji minus v poglavju glasnost. Ne, bodite brez skrbi, AE-4000E ni glasen, je pa med delom vsekakor slišen, to pa je velika pomanjkljivost v primerjavi s konkurenčnimi izdelovalci, ki jim je uspelo svoje velikane v zadnjih generacijah prav presenetljivo utišati.

Pogled na zadnjo stran projektorja postreže z bogatim številom priključkov, med katerimi izstopajo kar trije vtičniki HDMI in dva 12V vhoda. To pomeni, da projektor lahko rabi tudi za krmiljenje elektrificiranega platna ter zaves, če jih seveda imamo.

Panasonic AE-4000E

Tip: 3 × LCD.

Ločljivost: 1920 × 1080 pik.

Svetlobni tok: 1600 ANSI.

Kontrastno razmerje: 100.000 : 1

Cena: 2722 EUR, žarnica 398 EUR.

Uvoznik: TSE, www.tse.si

Plusi: Rešitve za nastavljanje slike, zmogljivosti objektiva in slikovnega procesorja.

Minusi: Glasnejši od neposrednih konkurentov, ročno nastavljanje položaja objektiva.

Sharp Notevision PG-D3550W

Sharp v svojem prodajnem programu zaenkrat še nima namenskih kino projektorjev, da pa imajo njegovi tržniki vsaj občasno željo po vstopu v ta razred, dokazuje projektor PG-D3550W. Projektor iz družine Notevision naj bi bil precej vsestranski. To mu omogočata polovična visoka ločljivost in visok svetlobni tok žarnice. Prav slednji da hitro vedeti, kaj lahko od projektorja pričakujemo - dobro se obnese v svetlejših prostorih, v temnih sobah, namenjenih prikazu filmskih vsebin, je svetlobe enostavno preveč, temu primerni so tudi barvni odtenki. O črni barvi ni govora, pa tudi sicer so prikazane barve precej neprepričljive. Možnosti korekcije slike je malo, življenje pa uporabniku lahko zagreni sicer preprost, a precej plebejski menu. Nizki ceni projektorja se seveda prilega ročno upravljanje s povečavo (do 1,2 : 1) in ostrino slike, v neidealnih legah projektorja pa bo trapezast učinek slike praktično nemogoče odpraviti.

Dodatni minus je le polovična visoka ločljivost projektorja (720p), saj za razliko od nekaterih konkurentov ne zmore prebaviti video signalov polne visoke ločljivosti (1080p), zato ga sploh ne moremo šteti kot primernega za vlogo vladarja dnevne sobe. Skromne ambicije dokazujejo tudi odsotnost namenskega video slikovnega procesorja, majhno število video vmesnikov na zadnji strani projektorja ter majhen daljinski upravljalnik. Mali Sharp stranke lovi predvsem z možnostjo prikaza 3D slike, ki pa v filmskem svetu še ni zaživela, saj uporabniška izkušnja ob uporabi očal precej peša.

O tem, da bi utegnil za odtenek bolje služiti kot zaslonski podaljšek sodobne igralne konzole, priča več elementov. Visoka svetilnost mu namreč omogoča prikaz ne ravno kakovostne slike tudi ob dnevni svetlobi, skromnejši igričarji pa bi bržkone kakšno urico že lahko preživeli tudi ob poslušanju zvoka iz vgrajenega zvočnika.

Sharpov malček je še eden tistih projektorjev, pri katerih inženirji glasnosti niso postavili visoko na prednostni seznam. Dobra svetilnost žarnice v tem primeru pomeni, da ima projektor ob strani nameščena kar dva ventilatorja, ki znata svoje delo glasno oznanjati. Stanje olajša možnost "Eco + quiet" (ali, prevedeno: varčno in tiho), ki sicer res naredi projektor znosnejši za poslušanje, a vendarle zahteva svoj davek pri kakovosti prikazane slike. Konec koncev je Sharpov Notevision PG-D3550W lep dokaz za to, da so pravi projektorji za domači kino namenske naprave, in ne hibridi ali dvoživke.

Sharp Notevision PG-D3550W

Tip: 1 × DLP.

Ločljivost: 1280 × 800 pik.

Svetlobni tok: 3500 ANSI.

Kontrastno razmerje: 2000 : 1.

Cena: 1548 EUR, žarnica 480 EUR.

Uvoznik: Tift.

Plusi: Možnost 3D prikaza slike.

Minusi: Presvetla slika, slab kontrast, hrup, cena.

Sony VPL-BW7

V Sonyju so nam za preizkus odstopili enega svojih vstopnih modelov v svet visoko ločljivega hišnega kina. Projektor z oznako VPL-BW7, ki za prikaz slike uporablja tehnologijo treh matrik LCD, izdelovalec oglašuje kot primeren za svetlejša okolja domačega kina. Na to nakazuje že razmeroma visok svetlobni tok žarnice. V Sonyju so v omenjenem projektorju uporabili tehnologijo, imenovano brightEra, ki skrbi, da so barve pristne tudi v slabših svetlobnih razmerah in da s časom počasneje degradirajo (slednjega zaradi omejenega časa preizkušanja seveda nismo mogli preveriti v praksi). Projektorju je treba priznati, da se za svojo polovično visoko ločljivost (HD ready) precej dobro odreže pri prikazu slike, saj so barve (razen črne) po ustrezni nastavitvi zelo dobre, uporabnik pa ima poleg treh hitrih načinov (Dynamic, Standard ter Cinema) na voljo še tri lastne nastavitve, ki jih projektor shrani v svoj pomnilnik. Svetilnost je, kot rečeno, dobra, zato jo velja v temnih prostorih celo zmanjšati, da ni moteča. A prav močnejši svetlobni tok in vgrajena žarnica sta poleg razmeroma kompaktnih mer največja krivca za največji minus tega projektorja. Za odvajanje toplote - projektor lahko porabi tudi do 270 W energije - je namreč zadolžen močan ventilator, ki svoje delo opravlja zelo glasno in moteče. Vsekakor preglasno, saj ga v sobi povprečnih mer preprosto ni mogoče namestiti tako, da ne bi motil filmskega užitka.

Uporabnik projektor upravlja prek precej plebejskega daljinca, ki se dobro dopolnjuje s preprostimi menuji, v plus pa mu štejemo to, da kljub ugodni ceni projektorja premore osvetlitev. Kljub majhnosti projektor še vedno lahko postreže s sliko diagonale sedmih metrov, za "standardno" sliko diagonale 2,5 metra pa zadostuje že oddaljenost treh metrov. V Sonyju so se odločili, da uporabniku ponudijo poleg vmesnika HDMI še kompozitni, S-Video in RGB priključek, skoparili pa so pri avdio delu naprave, saj projektor nima vgrajenega niti zvočnika niti kakšnega drugega avdio priključka (denimo izhoda).

Daleč najglasnejši (in najbolj moteče glasen) projektor na tokratnem preizkusu znova dokazuje, kako težko je izdelovalcem najti pravi kompromis, če upoštevajo visokoleteče želje in omejen stroškovnik komponent. Žal Sonyja VPL-BW7 ne moremo priporočiti prav nikomur.

Sony VPL-BW7

Tip: 3 × LCD.

Ločljivost: 1280 × 800 pik.

Svetlobni tok: 2000 ANSI.

Kontrastno razmerje: 1000 : 1.

Cena: 756 EUR, žarnica 270 EUR.

Uvoznik: CHS, www.chs.si.

Plusi: Svetilnost.

Minusi: Hrup.

Sony Bravia VPL-VW85

Drugi Sonyjev projektor na našem preizkusu je bil povsem drugačna naprava, saj gre za enega najbolj zmogljivih projektorjev za domači kino, kar si jih lahko omislimo ta hip. Za ceno, ki že sega v višave, pa uporabnik dobi odličen projektor polne visoke ločljivosti. O konkretni vsebini priča že veliko črno ohišje, ki na sredini za motoriziranimi vratci (odlična rešitev proti nabiranju umazanije in prahu) gosti velik objektiv z 1,6-kratno povečavo. VPL-VW85 svojo tehnično naprednost kaže tudi s popolno motorizacijo objektiva, saj uporabnik vse nastavitve povečave, ostrine ter navpičnega in vodoravnega premika opravlja z daljincem (ali gumbom na projektorju) na posebnem testnem vzorcu.

Sonyjeva različica tehnologije LCoS, imenovana SXRD, se v drugi generaciji izkaže z odličnimi in naravnimi barvami, prednastavljenih pa je šest načinov prikaza slike, med njimi so trije posvečeni prav kinotečni uporabniški izkušnji. V projektor vgrajeni slikovni procesor odlično opravlja svoje delo, zato uporabnik z dodatnimi nastavitvami ne bo imel veliko dela. Prepričljivi so tudi prikaz črne barve, kontrastno razmerje in barvna globina sploh, kot se za pravi kino projektor ne nazadnje tudi spodobi. Velikega in ergonomsko zglednega daljinca zato uporabnik po osnovni nastavitvi ne bo veliko uporabljal. Nekaterim filmofilom bo všeč tudi tehnologija izboljšave prikaza gibanja, ki početveri število prikazanih slik na sekundo (odvisno od vira), v kinotečnem načinu pa zna projektor vstavljati tudi temne slike, s katerimi dodatno poveča kontrastnost prikaza.

Velika odlika Sonyja VPL-VW85 je njegovo tiho delovanje, saj se je na tokratnem preizkusu v praksi izkazal kot najtišji projektor in s svojim delovanjem nikakor ne kazi filmskih užitkov. Delovanje zaslonke lahko uporabnik povsem prepusti avtomatiki, ki z različnimi nastavitvami dokazuje, da je delu povsem kos in za razliko od nekaterih drugih projektorjev prav nič ne prispeva h glasnosti delovanja projektorja. Z nekoliko nižjo svetilnostjo projektor daje vedeti, da je najprimernejši za delo v zatemnjenih prostorih, kjer naravnost blesti.

Za to, da lahko projektorju pripišemo tudi kakšen minus, so inženirji poskrbeli z nestandardno postavitvijo priključkov ob desno stran projektorja, kar se nam zdi zelo neposrečeno, saj tako s kabli skazimo sicer zelo privlačno zunanjo podobo projektorja. Kljub temu pa ta opazka ne spremeni dejstva, da je Sony VPL-VW85 vrhunski projektor, ki se je na tokratnem Monitorjevem preizkusu odrezal najbolje od vseh.

Sony Bravia VPL-VW85

Tip: 3 × LCoS (SXRD).

Ločljivost: 1920 × 1080 pik.

Svetlobni tok: 800 ANSI.

Kontrastno razmerje: 120.000 : 1.

Cena: 6480 EUR, žarnica 432 EUR.

Uvoznik: AVC Group, www.avc-group.si.

Plusi: Odlična kakovost slike, tiho delovanje.

Minusi: Položaj priključkov, velikost, cena.

Vivitek H1085

Vivitek ni novinec na področju projektorjev, saj v navezi s podjetjem Texas Instruments predvsem onkraj luže skrbi, da se tehnologija DLP uspešno zoperstavlja projektorjem LCD. Model H1085 gradi na preizkušeni osnovi slikovnega procesorja DarkChip2, ki v navezi z barvnim kolesom s šestimi barvami zagotavlja zelo dobro kakovost prikazanih barv. Ob uporabi visoko ločljivih virov sliki ne moremo očitati prav veliko. Mavrični učinek je v praksi viden le na testnih vzorcih slike, prav tako bodo le tisti s pozornim očesom (in iz neposredne bližine) lahko zaznali nekaj več zelene barve na črnih delih slike. Vsekakor pa je slika ena boljših pri projektorjih s tehnologijo barvnega kolesa.

Projektor je namenjen kar najbolj raznovrstni rabi v domačem okolju, poleg ogleda filmov pa naj bi mu družbo najpogosteje delala igralna konzola. Temu primerne so tudi osnovne možnosti upravljanja z nastavitvami, kjer razočara okoren menu. Uporabniki bodo zato povečini preprosto izbrali filmski način za ogled video vsebin, saj ponudi toplejše barve in večjo globino črne, za igranje iger na konzoli ali ogled drugih vsebin pa že nastavitev Normal precej dobro opravlja svoje delo. Prednastavljene možnosti k sreči zadostno pokrijejo veliko dinamiko prikaza slike, kateri je projektor namenjen.

Visoka svetilnost projektorja (2000 lumnov) pomeni, da ima dovolj svetlobe za uporabo v nekoliko bolj osvetljenem okolju. Če si bomo film ogledali v temi, lahko jakost žarnice ustrezno zmanjšamo, glasnost ventilatorja pa vedno ostaja v sprejemljivih mejah. Na zgornji strani ohišja najdemo gumbe za nastavitev povečave objektiva, ki pa je razmeroma majhna, na samem objektivu pa lahko nastavljamo ostrino slike. Ker projektor ne ponuja možnosti fizičnega premika objektiva, je zelo pomembno, da ga lahko v prostoru namestimo na čim bolj ustrezno višino in v sredino projicirane slike. Z zastavitvami je moč trapezoidno sliko sicer popravljati, a le do določenih meja.

Vivitek H1085 preseneti predvsem z založenostjo s priključki, saj na primer dva vtiča HDMI danes najdemo le pri precej dražjih projektorjih, prav tako tudi 12 V priključek za pogon motoriziranega platna. Od vgrajenega zvočnika ne gre pričakovati preveč, a kljub temu lepo dopolnjuje projektor, namenjen zelo široki rabi. Slednjo dokazuje tudi priložena torba za prenašanje, ki očitno postaja pravi standard v nižjem cenovnem razredu, imajo jo namreč skoraj vsi projektorji s cenovno nalepko pod tisoč evri.

Če iščete enega cenovno ugodnejših projektorjev polne visoke ločljivosti, vsekakor velja pogledati tudi za preizkušenim Vivitekom, saj gre za posrečeno kombinacijo zmogljivosti in cene.

Vivitek H1085

Tip: 1x DLP.

Ločljivost: 1920 × 1080 pik.

Svetlobni tok: 2000 ANSI.

Kontrastno razmerje: 5000 : 1.

Cena: 1.474 EUR, žarnica 300 EUR.

Uvoznik: Lukvel, www.lukvel.si.

Plusi: Dobra slika, število video priključkov.

Minusi: Manjše trzanje slike, šum pri temnejših prikazih.

Zlati monitor

Ko ima preizkuševalec opraviti s projektorji, ki se po ceni med seboj razlikujejo tudi za 10-krat (najcenejši preizkušeni projektor je veljal okoli 600, najdražji pa več kot 6000 evrov), je jasno, da bodo razlike med posameznimi izdelki velike. In tudi so. Grobo bi lahko projektorje uvrstili v dva razreda, tistega cenejšega, kjer cene ne dosegajo evrskega tisočaka, in dražjega, kjer je za sodobni stroj treba odšteti vsaj dva ali več tisoč evrov.

V prvi kategoriji smo se tokrat soočili z zelo kompromisno ponudbo modelov, ki je temeljila predvsem na projektorjih, s katerimi je moč sliko projicirati tudi v svetlejših prostorih. Njihova osnovna namembnost torej ni opravljati nalogo hišnega kino projektorja, temveč streči različnim potrebam uporabnikov - od podaljška igralne konzole prek priložnostne razširitve televizorja ob pomembnejših tv vsebinah in (športnih) prenosih do vloge prikazovalnika digitalnih fotografij in družinskih video posnetkov. Zaradi majhnega števila teh projektorjev in njihovih očitnih hib v tej kategoriji nagrade zlati Monitor nismo podelili.

Med "resnimi" projektorji je pričakovano najbolj izstopal Sonyjev VPL-VW85, tako po prikazani sliki, tihem delovanju kot ceni. Če bi po Monitorjevih kriterijih še vedno podeljevali nagrado za tehnično odličnost, bi ta nedvomno romala v roke pregrešno dragega Sonyja. Žal si vsakdo ne more omisliti projektorja, ki stane skoraj toliko kot manjši mestni avtomobil, zato smo morali zmagovalca poiskati med drugimi vrhunskimi projektorji, ki prav tako postrežejo z več kot odlično sliko. Naš drugi kriterij je glasnost delovanja, zato nagrado zlati Monitor podeljujemo poslavljajočemu se Mitsubishiju HC7000 in hkrati držimo pesti, da bodo njegovi nasledniki podedovali večino odličnih genov. Uporabniki, ki iščejo zmogljiv, a ne nujno brezkompromisen projektor za domači kino, bodo zelo dobro postreženi tudi z obema kakovostnima projektorjema s tehnologijo DLP, Optomo HD20 in Vivitekom H1085, pa še prihranjenega tisočaka bodo lahko namenili za zmogljiv avdio sistem in platno.

Tabela z rezultati

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji