Aplikacije za mobilne naprave, še posebej tiste, ki tečejo na platformah Android, rastejo kot gobe po dežju. Zato ni čudno, da imamo uporabniki nemalo težav s tem, da najdemo in izberemo take, ki bi jih lahko koristno uporabili. Tokrat smo pripravili izbor sto brezplačnih aplikacij, med katerimi bo vsakdo našel kaj zase.
Obletnice so trenutki, ko nam misli sežejo v preteklost in prihodnost, ko skušamo narediti nekakšen povzetek vsega, obnoviti spomine, ne da bi nam pri tem povsem uspelo. Pri Monitorju gre za obdobje 20 let! Pa vendar se nam zdi, kot da smo začenjali včeraj. Monitor pač obravnava področje, ki je nemara najbolj dinamično med vsemi dejavnostmi na svetu. Prav to nas ohranja "večno mlade", željne novosti in novih izzivov. Zato nas, bolj kot bilanca za nazaj, zanima to, kar nas čaka jutri.
Če o tem ne veš skoraj nič, zelo enostavno.
Slovenci smo pregovorno pametni. Trditev je bila spočeta globoko v zgodovini, najbolj pa se je uveljavila v času rajnke Jugoslavije. Medtem ko so v Vojvodini kmetovali, v Srbiji vladali, se v Črni gori praskali po zadnji plati in na Hrvaškem kregali, smo Slovenci tuhtali. Baje. O tem, da so naše sive celice vredne nekaj več, smo prepričani še danes. Pri pregledu podjetij s področja informatike smo ugotovili, da je v Sloveniji kar nekaj takšnih, ki vedno znova dokazujejo, da tako mišljenje ni brez podlage.
Lani spomladi so se na trgu znašli stereoskopski (3D) televizorji s preklopno tehnologijo, ki uporabljajo tako imenovana aktivna očala. Samo leto dni kasneje imamo na trgu tudi stereoskopske televizorje s polarizacijsko tehnologijo, ki uporabljajo tako imenovana pasivna očala. Čeprav ima vsaka tehnologija določene pomanjkljivosti, vse kaže, da ima druga, polarizacijska, trenutno več prednosti.
Voki tokije najdemo v veliko različnih trgovinah, od trgovin z igračami (za otroške modele in t. i. "baby phone" modele) pa do trgovin z elektroniko. Še več teh naprav pa najdemo v spletnih trgovinah, tako domačih kot tujih. Naprav je resnično veliko, cene pa se gibljejo od nekaj deset evrov (pri najcenejših izdelkih iz tujih spletnih trgovin) pa tam do dobrih sto evrov. No, seveda se najdejo tudi bistveno dražji izdelki, a se nam zdi to nekako meja za večino domačih uporabnikov.
Dobro stoletje je tega, kar je človeku prvič uspelo brezžično prenesti govor, in čeprav bi se pod odkritje lahko podpisala cela vrsta takratnih izumiteljev (Hertz, Tesla, Braun in drugi), je krona pripadla Marconiju, ki mu je uspelo spojiti vsa dotlej znana odkritja in jih uporabiti v praksi. Rodila se je radijska postaja.
Mobilne telefone imamo danes vsi in bolj ali manj vedno in povsod. Pa vendar se je včasih smiselno ozreti tudi po drugih, bolj primitivnih načinih brezžične komunikacije. Vstopimo v svet vokitokijev!
Danes je računalništvo na razpotju. Bo PC res kmalu postal kot tovornjak? Saj veste, še vedno je tu in opravlja posebno nalogo, a vsi raje vozimo avtomobile. Slovita izjava enega glavnih krivcev za nastale razmere, Applovega šefa, gospoda Jobsa, daje misliti. Ob stoletnici podjetja IBM, tridesetletnici prodora računalnikov PC na trg, dostopen denarnicam navadnega človeka, in ob prelomnici, ki jo slutimo vsi, si velja pobliže ogledati zgodovino "izuma", ki je pred tremi desetletji zatresel svet.
Čeprav v bitki operacijskih sistemov največ slave pobereta MacOS in Windows, pa tudi razvijalci odprtokodnega Linuxa ne sedijo križem rok. In čeprav ta sistem v statistikah dosega le od odstotek do dva tržnega deleža, to kljub temu pomeni od 10 do 20 milijonov računalnikov, če verjamemo ocenam, da je teh na svetu približno milijarda.