Nekdaj je bila pri mobilnih telefonih izbira. Barve, cene, slogi. Nekdaj so bili slabi in dobri telefoni. Nekdaj so bili najboljši telefoni. Zdaj imamo drage in manj drage telefone. In čisto vsi imajo grde napake, ki jih ne bi smeli imeti. Ne pri takšni ceni in ne, če jih delajo tako izkušeni in nesramno bogati izdelovalci.
Kot marsikoga drugega so me pred nedavnim začeli srbeti prsti, ko sem gledal neverjetno rast tečaja bitcoina. Zasrbelo me, je, da bi vložil 500 evrov in počakal, da jih podvojim. Glede na rast preteklih tednov naj ne bi trajalo dolgo. Tako za hec, kaj pa je 500 evrov?!
V zadnjem času so se v Sloveniji pojavila podjetja, ki ponujajo storitve na področjih, kjer je na videz konkurenca že naredila svoje in kjer se zdi, da ni prostora za nove igralce. Ti že ponujajo vse mogoče možnosti ali nastavitve, ki bi si jih uporabnik utegnili zaželeti, kako jih torej sploh lahko kdo dohiti, kaj šele prehiti? Enostavno!
Čeprav se moje profesionalno življenje suče okrog Microsofta in njihovih izdelkov, sem uporabnik telefona z Androidom. Razlogov je mnogo, odločilna sta dva, a noben ni povezan z Androidom, bolj odločilno je to, da si je konkurenca dala avtogol.
Smo v času (začetka?) največje gospodarske krize zadnjega časa in človek bi si mislil, da se bodo podjetja še posebej potrudila vsaj obdržati stranke, če že ne bodo garala za pridobivanje novih. A če sklepam po svojem kupovanju omrežnega usmerjevalnika po ugodni ceni nekega deževnega petka, enostavno ni tako.