Lahki prenosniki oziroma netbooki so ena največjih uspešnic zadnjega leta, toda po tem, kar se dogaja med izdelovalci, je doslej videno le razmeroma majhen uvod v to, kar nas še čaka. Dogajanje na področju osebnega računalništva že dolgo ni bilo tako dinamično kot danes, prvič po dolgih letih pa se morda nakazuje konec absolutne prevlade navezave Microsoft - Intel.
S tem mnenjem obhajam natančno deset let od prvega, v katerem sem trdil, da si programi želijo prostosti. Prosto programje počasi prevzema vse več por računalništva, še posebej pa vzhajajoče veje, kot so lahki prenosniki. Ozrimo se nazaj še malo bolj podrobno.
Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) je 6. aprila objavila letno poročilo za preteklo leto, ki smo ga v prejšnji številki uporabili pri analizi trendov na trgu širokopasovnega dostopa do interneta. Na tem trgu si konkurirajo tri tehnologije: širokopasovni dostop prek telefonskega omrežja (xDSL), širokopasovni dostop prek kabelskih omrežij (CATV) in širokopasovni dostop prek optičnega omrežja (FTTH). Tokrat bomo začeli s pregledom trga mobilne telefonije, pogledali pa bomo tudi nekatere druge trge. Ugotavljamo, da se trg klicnega dostopa do interneta vztrajno krči. To je razumljivo, ni pa tako razumljivo, zakaj trg brezžičnega dostopa do interneta (WiMax) ni zaživel. Nenavaden je tudi razvoj trga posredovanja televizijskih programov, kjer je Slovenija rekorder po uspešnosti internetne televizije.
V Monitorjevem laboratoriju oziroma, konkretno, v naših strežnikih imamo vse polno najrazličnejših programov za preizkus najrazličnejših računalniških komponent. Od različnih programov za merjenje zmogljivosti računalnikov ali hitrosti pisanja in branja z diskov, za štetje tega in onega. No, še vedno imamo v laboratoriju tudi povsem navadno uro - štoparico, ki se jo največkrat uporablja za merjenje hitrosti izpisa pri tiskalnikih.
Na eni strani imamo prenosne računalnike, na drugi mobilne telefone. Ali lahko v prihodnosti pričakujemo napravo, ki bo združila oba svetova in dala dokončen odgovor na želje in potrebe večine uporabnikov mobilnih naprav? Zdi se, da je z iskanjem te uspešne formule tako kot z iskanjem pogrešenega veznega člena med opico in človekom. Vselej se zdi, da smo tik pred odkritjem, v bistvu pa smo še precej daleč.
Pa se je spet zgodilo. Google je namreč sredi maja stal približno eno uro zaradi napake v svojem megalomanskem omrežju računalnikov (čeprav ne želijo komentirati, menda zaradi prehoda na IPv6).
Septembra lani, ko je Google praznoval desetletnico delovanja, je Marissa Mayer, Googlova podpredsednica, zadolžena za iskanje in uporabniško izkušnjo, dokaj nepremišljeno izjavila, da je iskanje v 90-95 % rešen problem.
Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) je 6. aprila objavila letno poročilo za preteklo leto, ki smo ga v prejšnji številki uporabili pri analizi trendov na trgu širokopasovnega dostopa do interneta.
Zadnje čase zaradi izjemne priročnosti večino prvin osebnega računalnika prevzemajo mobilni, ali - kot jim tudi pravimo - pametni telefoni. Z novimi dodatki so postali nadvse prilagodljivi, saj poleg telefoniranja omogočajo tudi fotografiranje, delo z e-pošto, predvajanje večpredstavnih vsebin, brskanje po spletu, zadnja uspešnicai hit pa je tudi navigacija.
Starejši mački se bodo spomnili, kako je prva slovenska računalniška revija pri nas ob koncu osemdesetih nekje na zadnjih straneh objavljala ocene računalniških iger in male oglase zanje. Naprodaj so bili piratizirani (beri: ukradeni) programi in igre, na kasetah in disketah. Danes tako služenje upravičeno štejemo za "balkansko" in je tudi kaznivo.
V Monitorju smo pred kratkim že uvedli nekaj novosti, ki se tičejo predvsem naše spletne strani. Omembe vredna je objava starejših člankov, ki so zdaj na voljo vsem uporabnikom, ne le registriranim. Druga novost je blog, kjer redni sodelavci objavljamo zapise, ki bi jih težko uvrstili v samo revijo. Splet je seveda hitrejši in bolj dinamičen medij, tako da lahko uredniška ekipa prek bloga hitreje komentira in opiše dogajanje v svetu računalništva, tako na tujem kot pri nas.
V preteklih letih smo se že nekako navadili, da je vse več storitev v internetu, denimo elektronska pošta in prostor za podatke, vsaj v določeni meri povsem brezplačnih. Toda časi se spreminjajo in to, kar je bilo do danes brezplačno, utegne jutri postati plačljivo. Marsikje se ubadajo z zamislijo, da bi zagrizli v to kislo jabolko, ali pa, v slabši različici, celo zaprli storitev.
Družabna omrežja so sodoben pojav, ki zaznamuje rabo številnih sodobnih tehnologij. Vendar pa se moramo zavedati, da gre pri njih predvsem za zabavo in da so v poslovnem smislu bolj ali manj izguba časa.
Pisci člankov o programski opremi smo pri svojem delu odvisni od podjetij, ki te programe izdelujejo in/ali prodajajo. Kljub častnim izjemam v Monitorju večinoma ocenjujemo programe, ki prihajajo iz tujine. Ponavadi imajo prodajno uspešnejši programi v Sloveniji svojega zastopnika, distributerja ali vsaj prodajalca, druge pa moramo kupiti v spletni trgovini izdelovalca. (Seveda so izvzeti brezplačni programi). V devetih letih mojega sodelovanja z Monitorjem se je večkrat potrdil paradoks, da je za pisca računalniških člankov iz Slovenije večinoma oteževalna okoliščina, če ima program slovenskega zastopnika. Vsekakor trditev, ki kliče po pojasnilu.
Večpredstavne vsebine lahko danes brez težav spremljamo na osebnih računalnikih, a pravi čar je šele v tem, da to počnemo udobno zleknjeni pred domačim televizorjem v dnevni sobi. Toda računalniki preprosto ne sodijo tja, saj so preglasni, predvsem pa je delo z njimi nekaj metrov od zaslona, milo rečeno, nerodno. Čeprav so računalniki nedvomno najbolj prilagodljive in univerzalne naprave, so precej bolj primerni, specializirani predvajalniki, ki jim pravimo večpredstavni podaljški. Prav zaradi tega so pravzaprav nastali.
Težke gospodarske razmere prinašajo tudi manj denarja za oglaševanje. Analitiki že lep čas opozarjajo, da se bo zaradi tega ponudba brezplačnih storitev začela precej krčiti ali pa bodo storitve postale plačljive. Lep zgled je priljubljena spletna storitev Last.FM, ki omogoča poslušanje več kot 7 milijonov različnih skladb. Predstavniki podjetja so nedavno napovedali omejitev brezplačnega poslušanja zgolj na ZDA, Veliko Britanijo in Nemčijo, kjer je še vedno dovolj veliko kritje s strani oglaševalcev. Poslušalci iz drugih držav pa bodo morali odšteti 3 evre na mesec, da bodo lahko prišli do priljubljenih skladb oziroma "nastavljivih radijskih programov".
Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) je 6. aprila objavila letno poročilo za preteklo leto, ki ga bomo v tej in naslednji številki uporabili kot povod za pregled nekaterih trendov pri razvoju telekomunikacijskih trgov v Sloveniji, ki že kažejo, kakšen trg elektronskih komunikacij bomo imeli v prihodnjih letih. Deset dni prej, 27. marca, je tudi nacionalni operater telekomunikacij objavil svoje letno poročilo, z nestrpnostjo pa lahko pričakujemo letna poročila preostalih igralcev na telekomunikacijskih trgih, ki bodo znana v prvi polovici maja. Ko boste brali te novice, bomo že vedeli, ali so upniki Sinfonike, ki je v postopku prisilne poravnave, glasovali za poravnavo ali za stečaj. Iz finančnih podatkov drugih igralcev pa bo razvidno, kdo utegne biti naslednji kandidat za enako dilemo.
Pri Monitorju se, kot je v navadi pri večini medijev, za cene preizkušenih naprav vedno obračamo na uradne uvoznike. Tako naj bi dobili neko realno sliko o tem, koliko naj bi končni kupec plačal za napravo. V zadnjih nekaj letih pa smo tudi v Sloveniji priča izredno hitri rasti spletnih trgovin, ki so praviloma ugodnejše od klasičnih prodajaln. Tem trendom so nekoliko sledile tudi navadne trgovine, ki so začele ponujati vse več popustov, marsikdaj pa odprle tudi lastne spletne trgovine. Še korak naprej pa so spletni primerjalniki cen (o katerih smo v Monitorju že pisali), ki nam hitro in enostavno ponudijo pregled nad cenami v več spletnih trgovinah.
Za domačo rabo (pa tudi poslovno, če nimamo posebnega veselja z upravljanjem varnostnih kopij) je hramba podatkov v oblaku nekaj najboljšega, kar se je zadnja leta zgodilo v računalništvu. Ponujajo namreč veliko več kot kopije podatkov, ki jih na različne načine hranimo doma, in v primerjavi s kopiranjem podatkov na notranje ali zunanje diske ali optične nosilce prinašajo kopico prednosti. Odkar jih uporabljam, me bistveno manj skrbi, da bi izgubil slike, dokumente in druge podatke. Če nas ima toliko elektronsko pošto v oblaku, zakaj ne tudi varnostnih kopij? Pomislimo - večina naših podatkov se počasi, a vztrajno seli v oblak. Začelo se je z elektronsko pošto, nadaljevalo s fotografijami in dokumenti. Samo vprašanje časa je, kdaj bomo vse podatke hranili v oblaku, na svojem disku pa imeli kvečjemu hitro dostopno kopijo vsega tega.
Proizvajalci opreme in telekomunikacijski operaterji že vrsto let napovedujejo, da smo tik pred novo revolucijo - brezžičnimi širokopasovnimi povezavami WiMax. Toda preboja ni od nikoder. Tako kot že večkrat v preteklosti tehnologije, ki zamujajo, ponavadi utonejo v pozabo. Zlasti, ko se hkrati pojavijo še novejše in tehnično popolnejše alternative.
Virtualne pilote po svetu je ob jutranji kavi/kokakolici s kosom hladne pizze skoraj kap, ko so prebirali naslove na svojih priljubljenih novičarskih dverih - Veliki Zlobni Microsoft je opustil najznamenitejši kos zabavnega programja - Flight Simulator.
Kaj tako strašnega sploh prinaša novela ZEKom, ki jo morajo sicer na podlagi evropske direktive iz leta 2006 sprejeti vse države članice? Na prvi pogled nič posebnega. Poslej se bodo pač za nekaj časa beležile vse naše komunikacije. Pravzaprav se morajo podatki iz govorne in mobilne telefonije beležiti že od konca lanskega leta, znano pa je, da so jih operaterji za potrebe obračunavanja storitev beležili že ves ta čas. Torej, s katere in na katero telefonsko številko ste telefonirali, čas pogovora in imeni naročnikov obeh številk. Podobno velja tudi za IP telefonijo. Od 15. marca pa bo veliki brat lahko za dve leti nazaj pogledal podatke o pošiljatelju in prejemniku elektronske pošte, identifikacijo naprave, s katere je bila poslana, ter čas komunikacije, operaterji omrežij in ponudniki storitev elektronske pošte pa bodo morali te podatke shranjevati in jih po potrebi posredovati državnim organom.
Odkritje tiska je pred več kot pol tisočletja globoko spremenilo svet. Iznajdba je omogočila poceni in hitro izdelavo velikega števila enakovrednih kopij besedila in povzročila razcvet številnih dejavnosti.
Na Švedskem se je začel odmeven sodni proces proti četverici, ki je ustanovila priljubljeni sledilnik datotek v omrežju BitTorrent z imenom The Pirate Bay. S tem pa se je vnovič vnela polemika o tem, ali je smiselno, če že ne pravično, preganjati izmenjevalce datotek.
Tiskanim revijam se ne obeta nič dobrega. Kot preostanku tiskanih medijev tudi njim vse bolj grozi splet. V prihodnosti se bodo morale prilagoditi novemu mediju ali pa jih čaka usoda njihovih časopisnih bratrancev.
Izjav za javnost, kjer beremo o tem, da je Microsoft neki izobraževalni instituciji podaril programsko opremo, je v zadnjem času vedno več. Se zdi še komu taka dobrodelnost vsaj malce (moralno) sporna?
V tokratni številki smo po enem letu ponovili veliki preizkus laserskih večopravilnih tiskalnikov, ki smo ga izvedli tudi pred tremi leti. Silno veliko naprav je na trgu že eno leto, kar veliko jih vztraja že vsa tri leta, in to je za trg računalniških naprav razmeroma dolga doba. Presenečeni pa smo bili zlasti nad tem, da se naprave v povprečju niso skoraj nič pocenile. Nekatere, predvsem tiste nižjega ranga, so seveda se, veliko naprav (predvsem med dražjimi) pa se je celo podražilo.
Vrhovno sodišče republike Slovenije je 16. decembra 2008 dokončno zavrnilo Telekomovo vztrajno izpodbijanje odločbe Urada za varstvo konkurence (UVK) iz leta 2000, ki je na pobudo podjetja ABM d.o.o. iz leta 1999 ugotovil Telekomovo zlorabo prevladujočega položaja na trgu govorne telefonije. S to precedenčno sodbo se je močno okrepil položaj vseh Telekomovih tožnikov, ki od njega zahtevajo skupaj za skoraj 300 milijonov evrov odškodnin (dobro tretjino Telekomove borzne vrednosti). Samozavestnejši v postopkih proti Telekomu Slovenije bo lahko tudi UVK, ki mu novi Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence omogoča, da Telekom Slovenije kaznuje z globo v višini do desetine njegovega letnega prometa (torej do 80 milijonov evrov).
Končno! iPhone in G1! Naredili so revolucijo uporabniškega vmesnika. Telefon se je končno znebil nepotrebnih tipk oz. številčnice, dobil zaslon po vsej površini in za povrh še občutljiv za dotik. Ni to začetek prihodnosti, ki smo jo nestrpno čakali od "Minority Report" naprej, ko Tom Cruise s prsti polzi po zaslonu in nadzira računalnik?
Saj ste verjetno že opazili, da ima danes že skoraj vsaka služba kot delovno sredstvo tudi računalnik, ali ne? Minili so časi, ko so se uslužbenci utapljali v kupih papirjev in fasciklov, le tajnice pa so premogle še pisalni stroj. Danes tipkamo vsi. In tipkamo vedno dlje, v službi smo po cele dneve, velikokrat se tudi dolgočasimo (no, jaz se seveda ne, da ne bo pomote ;).
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
