Pro et contra - banke ali neobanke?
Prišel je čas, ko bodo tudi nakazila med običajnimi bankami trenutna, kot smo tega že leta vajeni pri t. i. neobankah (Revolut, N26 …). Se bodo banke zaradi tega otresle stigme zastarelosti?
Tradicija, stabilnost, prepoznavnost
Boris Šavc
Mlajši uporabniki danes radi posegajo po hitrih in enostavnih rešitvah, na finančnem področju tovrstne storitve ponujajo neobanke. Teh ne gre zamenjevati z digitalnimi bankami, ki so zgolj spletna različica tradicionalnih bank. Neobanke so povsem nova kategorija, ki deluje izključno digitalno, brez fizične infrastrukture, in s tem uporabnikom omogoča preprostejšo, sodobnejšo in bolj prilagojeno bančno izkušnjo. Neobanke prinašajo svež veter v bančni svet, a imajo tudi pomembne slabosti.
Tradicionalne banke lahko primerjamo s starimi namiznimi računalniki staršev, saj so zanesljive, a pogosto počasne in okorne. Po drugi strani pa so neobanke kot sodobni, elegantni prenosniki, hitre, intuitivne in polne funkcionalnosti, a delujejo izključno digitalno, kar starejšim in manj digitalno pismenim uporabnikom predstavlja oviro. V nekaterih primerih, na primer pri reševanju zapletenih težav ali sklepanju posojil, je osebni stik še vedno zelo cenjen. Tradicionalne banke lahko tukaj ponudijo hibridno izkušnjo, ki združuje digitalno udobje z osebnim svetovanjem. Večina neobank ponuja le osnovne finančne storitve, kot sta transakcijski račun in kartica, medtem ko zahtevnejših produktov, na primer hipotekarnih posojil, pokojninskih načrtov ali naložbenih možnosti, pogosto ni. Okrnjena (beri: dražja) je tudi uporaba bankomatov. Tradicionalne banke imajo širši spekter ponudbe in možnost dolgoročnega odnosa s stranko.
Neobanke pogosto delujejo v partnerstvu z licenciranimi institucijami, a niso vedno podvržene enaki regulativi kot tradicionalne banke. To lahko pomeni manjšo zaščito vlog in nejasnosti pri njihovem jamstvu. Tradicionalne banke tukaj izstopajo z večjo regulativno varnostjo in stabilnostjo, medtem ko so neobanke še razmeroma nove in šele gradijo svojo verodostojnost. Zaradi hitre rasti, pogostih sprememb strategij ali tehničnih težav lahko uporabniki izgubijo zaupanje.
Tradicionalne banke imajo dolgo zgodovino, stabilnost, prepoznavnost in ponujajo širok nabor storitev. So kot finančni supermarketi, ki pod eno streho ponujajo vse od varčevalnih računov do zavarovanj. Zaradi obsežnih sredstev lahko nudijo večje možnosti financiranja in posojil, kar je pogosto težje dosegljivo pri neobankah. Ena izmed njihovih največjih prednosti ostaja osebni stik, s katerim bančni svetovalci in prodajni predstavniki ponujajo nasvete, ki so prilagojeni posameznim potrebam strank. Ta individualna obravnava krepi zaupanje in občutek vrednosti pri uporabnikih. Tradicionalne banke imajo danes priložnost, da izkoristijo svojo zanesljivost, obsežnejšo ponudbo storitev in regulativno moč, če bodo vse našteto nadgradile z moderno in s prilagodljivo digitalno izkušnjo. Priljubljeni Flik in najnovejša takojšnja nakazila SEPA Instant Credit Transfer so koraki v pravo smer.
Končno, vendar prepozno
Matej Šmid
Vrsto let je že tega, pravzaprav desetletij, ko so slovenske banke prvič uvedle tudi poslovanje prek spleta, t. i. spletno banko. In le kako leto manj je tega, ko sem ravno zaradi tega zamenjal mojo takratno banko NLB. Ne zato, ker je uvedla spletno banko, ampak zato, ker je bila njena implementacija zanič, skorajda žaljiva za mojo inteligenco nadobudnega računalničarja. Iskalnik po NLB-jevem spletnem Kliku je namreč deloval le do pred 31 dnevi. Neverjetno.
Prevrtimo desetletja naprej in »pravo« slovensko banko (ki seveda že dolgo ni več slovenska) imam le še zato, ker so mi za nekaj let ponudili poslovanje brez stroškov in ker namesto mene s trajniki oziroma nakazili SEPA plačujejo moje položnice. In ker mi nudijo kreditno kartico, ki je za izposojo avtomobilov na potovanjih večinoma še vedno nujna. Za vse ostale finančne posle uporabljam enako evropsko regulirani neobanki Revolut in Trade Republic, ki sta, ne boste verjeli, tudi brez stroškov. Zato, ker ponujata plačevanje s telefonom, ker si lahko sam naklikam nove plačilne »kartice«, tudi začasne, ker imata možnost skupnih družinskih računov, razdeljevanje plačil med udeleženci, denimo, večerje … Skratka, ker je njihova aplikacija odlična. Celo uporaba bankomatov je brezplačna. To, da so vsa nakazila iz njih že od nekdaj trenutna, kar bodo po novem zmogli tudi »ta stari«, je le še češnja na vrh torte. Tako kot je tudi to, da omogočajo kupovanje in prodajo delnic (s provizijo … enega evra!) in celo upravljanje varčevalnega delniškega sklada, za kar ravno tako še vedno obstajajo nekakšne institucije pri nas. Ki to seveda zaračunavajo in nam sredstva v takem skladu zaklepajo.
Sem že omenil, da neobanke kakršnakoli sredstva na računu tudi obrestujejo? Saj se še spomnite, da so banke nekoč davno obračunavale tudi pozitivne obresti. Neobanke to počnejo tudi zdaj, kar je težko verjeti … Dva odstotka letno je trenutno obrestna mera na sredstva »na vpogled«, kot bi rekli »stari«. Vrednost, ki jo boste pri zadnjih res težko dobili, tudi če se boste odločili sredstva vezati. Pri neobankah te obresti kapljajo sproti, na kakršenkoli kupček denarja je trenutno pač na računu, pri Revolutu, denimo, kar vsak dan sproti.
Medtem so nekatere stare banke pri nas tako zelo zaostale, da ne ponujajo možnosti plačila s telefonom (pa ne le prek Goole ali Apple Paya, tudi prek svoje denarnice ne!) in katerih mobilna aplikacija za vsako operacijo potrebuje nekaj sekund, včasih tudi deset.
Ne, trenutna plačila SEPA me ne bodo prepričala, da so vredne mojega denarja.
