Objavljeno: 26.4.2022 | Avtor: Dominik Cigala | Monitor Maj 2022

Čivkanje s Shakespearovim pridihom

V času, ko je na naslov enega največjih družabnih omrežij na svetu prispela nespodobna ponudba najbogatejšega Zemljana, se odpravimo v preteklost in poglejmo, kako je nastala spletna storitev, brez katere bi naši politiki ustrelili marsikaterega kozla manj. Govorimo seveda o Twitterju in zgodbi, ki spominja na zaplete ter izdajstva klasičnih angleških dram.

Brez Evana Williamsa in njegove platforme za pisanje spletnih dnevnikov Blogger Twitterja ne bi bilo.

Twitter je več kot družabno omrežje, je tehnologija, ki je zaznamovala naša življenja. Na njem so vzklile največje novice ter se spletle pristne vezi med slehernikom in znanimi obrazi z najrazličnejših področij javnega življenja. V razvitih državah skoraj ni človeka, ki ne bi na Twitterju vsaj enkrat objavil utrinka lastnega vsakdana, kakšne misli ali mnenja, a malokdo ve, kako se je vse skupaj začelo. Splošnemu prepričanju navkljub, da je Twitter osnoval zvezdniški podjetnik Jack Dorsey, se naša zgodba začne prej, v Nebraski in s faliranim študentom z zlato žilico za posel, ki sliši na ime Evan Williams.

Evan je že v zgodnjih letih prekipeval od podjetniških zamisli, ki jih je redno preizkušal v praksi. V času srednje šole je od vrat do vrat prodajal video kaseto VHS, na kateri je ljudem razlagal, kaj je internet. V istem duhu se je preselil v Kalifornijo, kjer se je naučil programirati. Z nekaj prijatelji je osnoval podjetje Pyra in začel razvijati istoimenski izdelek, upravitelja projektov, stikov in opravil. Evan je sodelavcem postavil spletno stran v obliki dnevnika, na kateri so zaposleni lažje sledili delovnemu procesu. Stran je bila v podjetju tako priljubljena, da so jo ponudili svetu. Tako je leta 1999 zaživel projekt Blogger. Spletni dnevnik je bil šele v povojih in tovrstnih storitev je primanjkovalo, zato je bil Blogger uspešnica, a zaradi brezplačnosti in brez ustreznega poslovnega načrta tudi razlog, da je podjetje Pyra ostalo brez delavcev. Evan je ostal sam in podjetje vodil iz lastne dnevne sobe. Trma se mu je obrestovala leta 2003, ko je Blogger kupil Google. Na Evanovem računu so se pojavile sedemmestne številke, ki so bile ključne pri rojstvu Twitterja.

Divji Evanov prijatelj Noah Glass je dobil zamisel, iz katere je na koncu nastal Twitter.

Evan s prodajo Bloggerja zaslovi. V reviji Forbes ga prepozna sosed Noah Glass, ki mu predstavi novo zamisel. Postaneta najboljša prijatelja in ustanovita Odeo, spletišče za objavo zvočnih spletnih dnevnikov. Najameta pisano druščino programerjev, med katerimi sta Jack Dorsey in Biz Stone. Zadnji je velik šaljivec in Evanov bivši sodelavec pri Bloggerju. Ko se odreče milijonom v Googlovih delnicah, da bi se spet pridružil bivšemu šefu, njegovi nadrejeni mislijo, da jih želi potegniti za nos. Delovne navade podjetja Odeo so slabe, sedež v Noahovem razmetanem stanovanju postane znan po razvpitih zabavah, namesto po izdelku, ki ga tam razvijajo. Ko Noah pripelje Odeo na rob finančnega zloma in prosi prijatelja Evana za več denarja, se razmerje moči spremeni. V zameno za 200.000 ameriških dolarjev vodstvo podjetja prevzame Evan.

Twitterjev superzvezdnik Jack Dorsey objavi prvi čivk in ga kasneje v obliki NFT proda za slabe tri milijone ameriških dolarjev.

Leta 2006 Apple napove, da bo predvajalnik iPod podpiral podkaste, kar zabije zadnji žebelj v krsto zamisli o zvočnih dnevnikih podjetja Odeo. V iskanju novega pristopa se oglasi Jack Dorsey. Njihov dnevnik naj bi se preusmeril v objavljanje statusov, uporabniki bi vanj pisali, kaj trenutno delajo. Evanu in Noahu je bila zamisel všeč, saj bi v času vedno večje osamljenosti povezovala ljudi. Sploh Noah, ki mu je razpadal zakon in je bil v podjetju postavljen na stranski tir, je v ideji videl odrešitev. Mrzlično je iskal način, kako bi tudi sam prispeval k razvoju. Projekt poimenuje Twitter, droben zvok, ki ga proizvajajo nekatere ptice. Leta 2006 Jack objavi prvi čivk: »Just setting up my twttr.«

Biz Stone in drugi zaposleni so si leta 2007 razdelili 10 odstotkov podjetja. En odstotek je bil čez šest let vreden 320 milijonov ameriških dolarjev.

Pijani Noah novico razbobna še pred uradno splavitvijo, kar je kaplja čez rob. Julija 2006 ga odpustijo iz podjetja, ki ga je ustanovil. Twitter promovirajo z različnimi dogodki, na festivalu SXSW leta 2007 postavijo zaslone z živimi objavami, ki postanejo velik hit. Podjetje raste, a tudi brez Noaha v njem ni miru. Tokrat se spreta Evan in Jack. Zadnji kot vodja razvoja poskrbi za mnoge priljubljene novosti, uporabniška imena in omejitev na 140 znakov, vendar se ne strinja, kam pelje podjetje z drugimi projekti zasedeni Evan. Rezultat spora je formalna razdelitev podjetja na tri dele, Evan dobi 70 odstotkov, Jack postane direktor in prevzame 20-odstotni delež, medtem ko se preostalih 10 razdeli med Biza in druge zaposlene.

Ashton Kutcher je prvi, ki na Twitterju preseže milijon sledilcev in pokaže svetu, da lahko ima posameznik enak vpliv na javno mnenje kot večja medijska hiša ali korporacija.

Takoj dobijo ponudbo za odkup, Yahoo jim ponudi 12 milijonov ameriških dolarjev. Ker jih pričakujejo vsaj 100, ponudbo zavrnejo, a jo vzamejo kot dokaz, da so na pravi poti. Tehnološkim zanesenjakom se pri uporabi Twitterja kmalu pridružijo slavne osebnosti, politiki in časniki. Z Ashtonom Kutcherjem, senatorjem Johnom Edwardsom in s časnikom New York Times so prišle množice, ki jim zastarela arhitektura iz začetkov Odea ni bila kos. Pojavili so se hrošči, nedostopnost storitve in začuda še več uporabnikov. Leta 2008 dobijo dodatno podporo v višini 18 milijonov dolarjev, štiri prispeva Amazonov Jeff Bezos. Novi vlagatelji stopijo na Evanovo stran in nezadovoljni z Jackovo usmeritvijo zahtevajo njegov odstop. V zameno za anonimno mesto v upravnem odboru ga tudi dobijo.

Jack, ki se je štel zaslužnega za rojstvo Twitterja, je vseeno besen. Novinarjem in javnosti govori, da je ustanovitelj Twitterja in da ima še vedno pomembno vlogo v podjetju. Evan v tem ne vidi nič slabega in mu pusti službeni elektronski naslov ter ga vabi na različne medijske dogodke. Navzven je videti, kot da sta moža zgolj zamenjala mesti. Slava Jacku prinese močne zaveznike, s katerimi je pripravljen na maščevanje. Ko Evan zaide v težave pri vodenju velikanskega podjetja in doseganju zastavljenih prihodkov, gre Jack v akcijo. Za njegovim hrbtom proti njemu obrne Evanove zveste sodelavce, prijatelje in celo njegovega učitelja vodenja, ki ga je zanj najel nadzorni svet. Leta 2010 izkoristi trenutek nepazljivosti, ko se UberMedia pripravlja na splavitev Twitterjevega klona z Ashtonom Kutcherjem in s storitvijo TweetDeck, ki bi tekmecem prinesla petino uporabnikov originala. Ker se je Evan obotavljal prehiteti tekmece z nakupom TweetDecka, je nadzorni svet sklical sejo za njegovo razrešitev. Po glasovanju skoraj vseh članov je bil izid neodločen, odločil je glas zadnjega. Ko je Jack dvignil roko proti Evanu, je temu postalo vse jasno. Jack se je vrnil.

Trenutno najbogatejši človek na svetu za Twitter ponuja 43 milijard ameriških dolarjev.

Direktor podjetja je postal Evanov dobri prijatelj Dick Costolo, medtem ko je Jack prevzel vlogo tehničnega direktorja. Twitter je rasel naprej, se iz leta v leto soočal z novimi izzivi na najrazličnejših področjih, bil vedno večja tarča izkoriščevalcev s svojimi agendami, doživel vrsto hekerskih napadov, se uspešno spopadel s pandemijo in še bi lahko naštevali. Veliko je bilo prelomnih dogodkov na njegovi poti, a njegovo usodo so že pred leti zapečatili Evan Williams, Noah Glass, Biz Stone in Jack Dorsey. Nekdaj prijatelji, potem sovražniki, a prav vsi po vrsti očetje Twitterja. Tistega Twitterja, za katerega Elon Musk danes ponuja 43 milijard ameriških dolarjev.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji