Domači strežniki

Čeprav povprečen uporabnik večino svojega digitalnega dela in zabave opravi z mobilnim telefonom, se tehnološki zanesenjaki zavedamo, da so te naprave uporabne prav zaradi zmogljivosti, ki jih omogočajo strežniki, saj ti hranijo vsebine in ponujajo storitve. Kljub prevladi oblačnih storitev pa cveti tudi področje domačih strežniških storitev.

Pravzaprav še nikoli ni bilo lažje postaviti domačega strežnika. Glavni razlog za to je tehnološki razvoj, ki ga poganja oblak, kjer so zelo priljubljene brezstrežniške storitve. To nikakor ne pomeni, da te storitve tečejo kjerkoli drugje kot na čisto pravih strežnikih, kot jih poznamo, ampak le, da se uporabniku, pa naj bo to razvijalec, sistemski inženir ali domači navdušenec, ni več treba ukvarjati z nameščanjem, s konfiguriranjem in posodobitvami strežnika, zato se lahko osredotoči na programsko rešitev. Renesanso domačih strežniških storitev poganjajo kontejnerske tehnologije, platforme kot storitve, če smo natančnejši, pa kar Docker.

Tudi strojna oprema, ki jo lahko uporabimo za gostovanje domačih strežnikov, je vedno zmogljivejša in vedno cenejša. Pred leti smo se navduševali nad prvimi računalniki Raspberry Pi, ki so jih razvijali in prišli do zelo zmogljivih napravic. Najmočnejši model zadnje različice Raspberry Pi ima 4-jedri procesor, do 8 GB delovnega pomnilnika in kar dva izhoda 4K HDMI ! Priljubljena robida, seveda, ni edina naprava, tudi marsikatere druge naprave znajo poganjati prilagojene strežniške operacijske sisteme. Nadvse primerne za takšno početje so naprave NAS, tudi neuporabljene tablice in odsluženi računalniki bodo prišli še kako prav. Za nekatere namene pa naprava sploh ni potrebna, saj lahko za drobiž zakupimo strežniške zmogljivosti tudi v oblaku in jih povežemo s svojim omrežjem in domom.

Domača zabava

Čeprav so svet zabave prevzele pretočne storitve, ki so za uporabo nadvse preproste, zbirke filmov in glasbe ni treba zavreči. Med rešitvami za predvajanje video vsebin še vedno priporočamo odprtokodni Kodi (kodi.tv) ali Plex (plex.tv), ki ga lahko z naročnino spremenite v zares zmogljiv domači medijski strežnik. Čeprav imata skupno zgodovino, se nekoliko razlikujeta po zmožnostih in precej v izgledu. Kodi priporočamo, če boste vsebine gledali predvsem na velikem zaslonu, Plex pa bo blestel, če boste želeli doma shranjene vsebine predvajati na telefonu, tablicah in drugih naprav tudi takrat, ko niste doma. Oba bosta sama pregledala zbirko, jo opremila z lepimi naslovi, s posnetki zaslonov in plakati, beležila, kaj ste si že ogledali, in svetovala naslednje oglede.

Plex je lahko vaša osrednja knjižnica filmov, serij, fotografij in glasbe.

Če se boste odločili namestiti Kodi na Raspberry Pi, priporočamo najenostavnejši način, pri katerem ga boste namestili kot del operacijskega sistema LibreELEC (libreelec.tv) ali pa njemu podoben OSMC (osmc.tv).

Če ste uporabnik Netflixa, pa nimate pametnega televizorja ali drugega načina, da Netflix preslikate na TV, lahko z nekaj spretnosti uporabite neuradni vtičnik Netflix Plugin for Kodi (https://github.com/CastagnaIT/plugin.video.netflix/).

Oba lahko namestite na star računalnik z Windows ali Linux, na naprave NAS Qnap, Synology in druge znamke ter naprave. Natančna navodila v pisni ali video obliki pa boste brez težav našli na spletu ali v starejših številkah Monitorja.

Tisti z domačo zbirko digitalne glasbe lahko uporabite omenjena programa ali pa posežete po namenskih glasbenih strežnikih. Med njimi gotovo izstopa Subsonic (subsonic.org), ki ga razvijajo že leta in ima kopico odjemalcev, s katerimi lahko na njem gostovano glasbo poslušamo doma ali na poti. Za tiste, ki bi želeli predvajati glasbo na drugih napravah, bo zanimiv Pi MusicBox, ki Raspberry Pi spremeni v glasbeni sprejemnik za Chromecast, AirPlay in druge standarde. Če uporabljate Spotify in bi radi spravili k pameti svoj hi-fi, priporočamo spoznavanje z mnogimi rešitvami, ki poljubno napravo spremenijo v sprejemnik Spotify Connect.

Subsonic lahko uporabljate v brskalniku ali na množici predvajalnikov.

Pametni dom

Igranje s komponentami pametnega doma je za tehnološke navdušence hvaležen konjiček. Poleg tega, da je na voljo nepregledna množica poceni (in cenenih) naprav ter senzorjev, je bogat tudi svet programske opreme. V naši reviji smo že nekajkrat omenjali odprtokodni Home Assistant (home-assistant.io), ki preverjeno teče na mnogih napravah. Najlažje je uporabo začeti na Raspberry Pi. HASS, ki se zna povezati z več kot 1.500 napravami, senzorji ali storitvami. Omogoča prikazovanje stanja senzorjev, upravljanje naprav in njihovo avtomatizacijo. Še pred letom ali dvema bilo treba v njegovo konfiguracijo vložiti precej časa, v zadnjih različicah pa boste zelo veliko opravili tudi prekografičnega vmesnika in tako rekoč brez urejanja nastavitvenih datotek. Podobnih rešitev je še nekaj. Omenimo še odprtokodna projekta openHAB (openhab.org) in Domoticz (domoticz.com).

Home Assistant lahko poskrbi tudi za zagon drugih storitev v kontejnerjih.

Datotečni strežniki

Poleg njegove primarne uporabe, torej avtomatizacije doma, pa ima Home Assistant še eno odlično lastnost. Če ga uporabljamo v privzetem načinu, vsebuje tudi tržnico dodatkov, v kateri boste našli mnoge razširitve in tako lahko HASS uporabite kot strežnik drugih storitev z upravljanjem posnetkov Docker.

Za zahtevnejše priporočamo preizkus operacijskega sistema Unraid (unraid.net). Ta vsebuje vse, kar potrebujete za zelo zmogljiv datotečni strežnik ali strežnik za igre. Lahko pa ga uporabite za zagon mnogih drugih storitev.

Unraid zablesti, ko je na strežniku večja količina diskovnih pogonov.

Najbolj priljubljeni domači datotečni strežnik pa je verjetno FreeNAS (freenas.org). Namenjen je vsem, ki si želijo sistem NAS s preglednim in z enostavnim uporabniškim vmesnikom, a ne želijo kupiti namenske naprave, ampak uporabiti star računalnik ali sestaviti svoj strežnik. Poskrbel bo, da boste do datotek dostopali kjerkoli in da bodo te spravljene varno ter redundantno.

Če ste navdušeni nad javnimi oblačnimi shrambami datotek, a jim ne zaupate, si lahko z NextCloudom (nextcloud.com) ali OwnCloudom (owncloud.org) ustvarite storitev, ki bo na las podobna komercialnim pisarniškim storitvam.

Omrežje

Za večjo varnost, zasebnost in hitrejše brskanje lahko poskrbita AdGuard (adguard.com) in Pi-hole (pi-hole.net). Če ju uporabite kot strežnik DNS za naprave, povezane v domače omrežje, bosta na vseh napravah brez dodatnih nastavitev in namestitev pri vseh uporabnikih prestrezala tako reklame kot sledilne skripte. AdGuard lahko uporabite tudi za nadzor dostopa do storitev in, na primer, blokirate dostop do Facebooka ali strežnikov podjetja Epic ter onemogočite igre, kot je Fortnite.

AdGuard prihrani med 5 in 20 odstotki vseh spletnih poizvedb.

Igre

Podobno kot poslovne, zabavne in druge storitve so tudi sodobne igre omrežene in mnoge se zanašajo na strežniške vire nekje v oblaku. To prinaša kopico prednosti in tudi slabosti, ki pa jih mnogokrat lahko izničimo ali omilimo, če se ne zanašamo na tuje strežnike.

Med igrami za mlajše lahko le priporočimo zdaj že legendarni Minecraft (minecraft.net/en-us/download/server/), ki mu priljubljenost še vedno raste, neutrudni pa so tudi razvijalci, ki redno dodajajo nove zmožnosti. Povsem brezplačno boste lahko vzpostavili enostaven strežnik in z nekaj mrežne spretnosti nanj pripustili znance in prijatelje. Za to lahko uporabite širok nabor strojne opreme, tudi če ta ni najbolj zmogljiva, strežnik pa teče tako v okolju Linux kot Windows in Mac OS, z nekaj dela tudi na kateri drugi platformi z Javo.

Za zagon strežnika Minecraft je potrebna vsega ena datoteka, ki jo poženemo z Javo in ustreznimi parametri.

Še ena igra, ki je zobu časa ne uspe načeti, je Team Fortress 2. Igralci se v igri lahko srečujejo na mnogih strežnikih, lahko pa strežnik vzpostavite na svoji opremi. Žal bo to moral biti domači strežnik ali odslužen računalnik, saj igra ne bo delovala na napravah s procesorji ARM.

Spletni in poštni strežnik

Verjetno nas večina ne potrebuje domačega spletnega strežnika, saj je gostovanje spletnih strani že davno rešen tehnološki problem. Kdor se želi ukvarjati samo z vsebino, lahko izbere mnoga gostovanja, najbolj priljubljena izbira je Wordpress, ki skrbi za kar 35 odstotkov spletni strani na svetu. Če se boste odločili, da vseeno želite sami gostovati spletno mesto, je na voljo za namestitev v vseh mogočih oblikah, a bo potrebno nekaj priprave, da boste namestili spletni in datotečni strežnik.

Še nekoliko bolj nehvaležna naloga pa čaka tiste, ki bi želeli doma gostovati e-poštni strežnik. Namestitev ni zahtevna, kakovostne nastavitve pa so precej zapletena reč. Treba bo poskrbeti za zaščito pred virusi, neželeno pošto, pred napadi s količino, arhiviranjem in še čim. Če se boste vseeno odločili poskusiti, priporočamo mailcow, ki ga lahko uporabite v obliki kontejnerja.

Samogostovanje

Nekaj povezav za tiste, ki smo jim s tem člankom spodbudili apetit:

• Subredit je namenjen klepetu o samogostovanju: www.reddit.com/r/selfhosted

• Obsežna zbirka brezplačnih storitev, ki jih lahko gostujemo sami: github.com/awesome-selfhosted/awesome-selfhosted

• Še en seznam brezplačnih spletnih storitev in aplikacij: selfhosted.libhunt.com